Lepi in prazni(k)
Objavil/a Tomica 8.02.2010 pod drobir misli, glasba, politika, ustvarjanje Značke : France Prešern, kultura, Slovenija
Lepo je biti kulturen. Še posebej, če je taka vsa država, pa čeprav samo za en dan. Ostalih 364 - in kdaj 365, ampak bom ostal pri 364 - dni pač ni toliko pomembnih. Pomembna je manifestacija. Podobno kot za valentinovo, družinske praznike ali podobne koledarske trenutke, ki v naši civilizaciji opredeljujejo trenutek slavja, žalosti, nakupov ali druženja. Ostalih 364 dni je (bistveno) manj prenosov iz Cankarjevega doma in manj zgodb umetnikov, ki se - v blišču reflektorjev, potrebnih za primerno sliko TV kamer – nahajajo stol ali vrsto proč od predsednika države in njegove žene. Ostale dneve ima država in nje državljani bistveno manj posluha za kakšne slikarje/striparje ali baletnike/plesalce.
Sicer pa je današnja država milostna vsaj v tem pogledu, da nekatere ustvarjalce prizna že za časa življenja, nekaterim celo plačuje prispevke za pokojnino – kot pravi v sobotnem Objektivu kulturministrica Širca jih je okoli tisoč - in je po tej plati bistveno manj mačeha kot katera prejšnja, ki je dovolila, da je največji pesnik naroda umrl pozabljen, bil pokopan brez državniških časti in kar je še tovrstnih simbolnih dejanj ničevosti na koncu poti (za katere sem od nekdaj menil, da pokojnemu več ne prinašajo boljšega počutja, koristi pa kvečjemu zanamcem). Ne, zdaj jih povabijo na oder, z govorom in denarno nagrado – ker se še podeljevalci sami zavedajo, da je zgolj simbolno priznanje veličine posameznega umetnika danes passe. Kaj slava, denar! Seveda dobi nek vrhunski kaliber iz umetniškega sveta manj, kot dobi zmagovalec na prihajajočem šovu, ki bo iskal talent. Ampak to ni težava Pop TV. To je težava naše družbe, ki pač kulturnikom dodeljuje obskurno pozicijo na družbeni lestvici in v medijih (ki raje kot o kulturi pišejo o popu vseh vrst). Družbe, ki umetnikom sporoča, da je njeno priznanje prej pričakovati, če bodo trenirali šport, ekonomijo, računalnike… ali pa odšli v pop/estrado.
Tisto, kar lahko (mladega bodočega) kulturnika še dodatno demotivira pri odločitvi o svoji poti, je čas trajanja do realizacije uspeha v okolju, če do njega pride. Da veš, da si tekmo izgubil vnaprej, ker pač nisi glasbenik oziroma skladatelj klasičnega žanra, ampak kakšne modernejše struje (po meni dosegljivih podatkih je zadnji iz neklasične glasbene smeri bil Bojan Adamič leta 1979, Vinka Globokarja iz 2002 pa moja ušesa in razum ne uvrščajo med zabavno glasbo – prej avantgardno).
Prešern ni bil boljše sreče in po tej plati se mi zdi povsem primeren za reprezentanta naše kulture – pesnik, ki se je preživljal z drugim delom; pesnik, ki se od svoje umetniške vizije in dela (rim) ni najedel kruha, prej se je napil iz obupa. Pesnik, ki s(m)o ga komaj posthumno spoznali in pripoznali za največjega. In, morbidno-sarkastično, za praznik njegovega dela izbrali dan smrti. Dan konca, začetka teme in nezavedanja. Ne rojstva kot začetka, luči in nepopisanega lista oziroma poezij, ki so prišle z leti življenja in ustvarjanja. Večno ugnabljanje duha, v tem najbolj simboličnem primeru celo retrogardno.
Potem, ko bo minil velik dan za kulturo, se bom zopet ukvarjal s kulturno realnostjo. Razmišljanji, odkod bom nakrampal denar, da bomo z bendom sploh posneli nov album. Pa dalje del(ov)al na - zaenkrat utopični - idejo o četrtem urbano-elektronskem radijskem programu. Se prostovoljno ukvarjal s promocijo svoje elektronske ekipe, kot vsa leta doslej. Jutri bom znova verjel v vse projekte, ki so zarisani v glavi ali rokovniku. Danes pa imam(o) ‘reality check’. Pa vesel praznik…
Miksi tedna (zapozneli #musicmonday)
Objavil/a Tomica 2.02.2010 pod #musicmonday, Twitter, glasba, mp3, parti, za epruveto linkov Značke : Barrcode, BSD, Bulletproof, Cern, Concord Dawn, glasba, GLASBAtorij, Journeyman, Lady Packa, miksi, mp3, State of mind
Z rahlo zamudo (digitalna doba in možnost objavljanja od vsepovsod tega ne zmanjša) sledi nabor včerajšnjih miksev, napaberkovanih po prostranstvih legalne strani interneta in potvitanih včeraj:
1. #musicmonday #mp3 #mix #breaks BSD - Breakspoll 2010 Special 02
2. #musicmonday another fresh and smashing electronic #mix in playlist - LADY PACKA - PROMO MIX FEBRUARY 2010
3. #musicmonday #mix #mp3 #drumandbassSTATE OF MIND - Irie Youth podcast - January 2010
4. #musicmonday #mix #mp3 #drumandbass BULLETPROOF, STATE OF MIND, CONCORD DAWN and CERN - Subsessions@ George FM 27.01.2010
5. #musicmonday #mp3 #mix #breaks Journeyman and Barrcode
Več elektronike!
Objavil/a Tomica 29.01.2010 pod glasba, mediji, radio Značke : Mateja Klarič, Radio 4, Val 202
Tri dni je od prejšnjega bloga, ko sem pričel za tipkovnico sanjariti o novem nacionalnem, vseobsežnem radiu, ki bi zadovoljeval malce drugačne glasbene potrebe od sedaj obstoječih v slovenskem radijskem prostoru. Kmalu jeosnovna ideja, spisana v blogu o Radiu 4 pričela postajati meso. Najprej v mojem, plemenskem krogu, kjer so popolnoma razumeli mojo tendenco. Nato pa tudi v spletnih skupnostih… digitalnih omrežjih… tam, kjer dandanes spremljamo mentalni in ostali promet naših znancev ter prijateljev.
Sicer se je ime Facebook skupina Hočemo Radio Slovenija 4 - z elektronsko glasbo! kmalu preimenovala v Hočemo Radio Slovenija 4 - z elektronsko in urbano glasbo! Korekcija oziroma dodatek urbanosti je bila nujna že zaradi tega, ker sem se sam preozko izrazil pri pojmovanju tega, kar bi premogel en radijski nacionalni program. To sem pozneje dognal med debato v komentarjih, pa tudi sicer sam precej poslušam več kot zgolj elektroniko. In urbana kultura, katere sestavni del je danes elektronika, navkljub dvema študentskima radijskima postajama v največjih mestih ne dosegata nacionalne pokritosti.
Štos nacionalnega radia je prav v slednjem – namreč pokritosti oziroma dosegljivosti. Če že ne stoodstotni, pa vsaj pretežni. S širjenjem kulture, ki ni več zgolj ‘alter’, ‘underground’ in podobno etiketirana, ampak že desetletja živi in se rehabilitira z bazenom mladih sil in novih umov, ki prihajajo v Ljubljano (in Maribor) ter poganjajo umetniške kolektive in prostore. Po vsem tem času bi bilo zvočno smiselno umestiti glasbo, ki bo z lahkoto dosegla zakonsko predpisanih 40 % predvajane slovenske glasbe na radijskem mediju. Glasbe, ki bi jo bilo smiselno približati mlajšim rodovom poslušalstva, ki konzumira tovrstno glasbo.
Seveda so se pojavili pomiselki, da bi postaja lahko bila komercialna. Sam bi zadevi raje postavil trdne temelje in v inštitucijsko obliko za resno, srednjeročno prijemanje v okolju. Morda bi projekt celo dvignil odstotek poslušanosti nacionalnega radia, ki že dobro desetletje izgublja tekmo s komercialnimi radii in razen Vala 202 ne predstavlja resne konkurence pri uspešnem širjenju raznih vzorcev komercialnih postaj, njihovih vsebin in njihove glasbe.
»Čeprav je ideja dokaj potencialna, dvomim, da ti bo uspelo prepričati nadzorni svet, ki ga sestavljajo pretežno konzervativne politične opcije. najprej zamenjite nadzorni svet in v sredico postavite kulturnika!«, pravi Staša na Facebook skupini. In to je že neka druga zgodba - a vendar ni nepomembna opazka, ki gre na roko bolj liberalnim in potencialno urbanim trendom, ki jih se sedanje vodstvo pred leti skorajda izgnalo iz nacionalnega medija, zdaj pa se znova uspe pojaviti tu in tam.. in slišati, kot sem zadnjič pisal.
Med vsemi odzivi pa me je razveselil informativno zanimiv odziv Mateje Klarič iz Nove elektronike (na sporedu prav nocoj): »No, pa sem bom pridružila še sama. Za začetek z odgovorom na vprašanje kdaj smo na Valu 202 nazadnje lahko poslušali DJ set - decembra 2009 v Klubu klubov. No, samo toliko, da dam vedeti, da se trudimo in zadnje čase tudi vse resenje pogovarjamo o tem, da je treba elektroniki (in s tem seveda tudi DJ setom) na nacionalnem radiju posvetiti več prostora. Sama se za to trudim že odkar sem tukaj in to je zdaj že kar nekaj let. Pri tem seveda prihaja do omejitev že zaradi poslanstva nacionalnega radija, ki obsega marsikaj, od športa do politike in vsega kar je vmes. Nacionalni radio naj bi torej poskrbel za vse in lahko si mislite, da to no ravno lahka naloga. Vedeti je treba tudi, da imamo tudi poslušalce, ki jim elektronika ni tako zelo pri srcu kot je nam, ali pa je še celo prav odločno ne marajo. Saj zato pa se “mainstreamu” reče “mainstream”, a ne? V redne glasbene opreme tako vključujemo tudi elektroniko, vendar v manjšem obsegu in s skladbami, ki ne sekajo preveč ven, za ljubitelje pa tako, kot je ugotovil Marko Crnkovič, poskrbimo v specializiranih oddajah. Kljub temu se strinjam(o), da je elektronike premalo in tudi zato se že nekaj časa pogovarjamo o tem, da bi ji posvetili (za začetek) vsaj kakšen nočni, po možnosti pa tudi cel večerni tedenski termin. Se vam zdi ta pobuda za začetek dobrodošel korak v pravo smer?«
Super je tale korak, ko se bo zgodil. Ker bo širil glasbo, za katero v resnici želim, da se širi. Več terminov pomeni več raznozvenečih izvajalcev. Že s količinskega nabora kakovostnih izvajalcev bi bilo to nujno potrebno. Medtem, ko čakamo na širitev, pa se lahko ukvarjamo z zbiranjem idej o Radiu 4… Kot najstnik sem sodeloval pri splavitvi Mariborskega radia Študent, ki se je zgodila pred dvajsetimi leti - no, osmega februarja je okrogla obletnica. Na trenutke me prešine, da so takratni iniciatorji potrebovali kar nekaj let, mislim da najmanj šest let. Zgodba sicer ne bo analogna, ker gre za podobno, ne pa isto zadevo; ampak bo pa trajalo dlje, kot smo v digitalni dobi vajeni…
Nov začasni logo, hvala Griši!
Radio 4
Objavil/a Tomica 26.01.2010 pod glasba, mediji Značke : četrti radijski program, elektronika, elektronska glasba, glasba, GLASBAtorij, radio, Radio Nula, Supreme.FM
Nekaj dni nazaj sem znova pristal na dopoldanskem brenčanju radijskega sprejemnika – kar sicer ni nujno kakovostna izbira za ušesa, je pa nedvomno dobra za (s)prejemanje informacij, ki jih nisi pričakoval/želel sprejeti – in to ne zgolj prometnih ali novic o dogajanju. Sicer se v življenju držim načela, da je vobče bolj smotrno poslušati izbrano glasbo (albume ali mikse), da se ne zgublja časa na vsakršnih smeteh; ampak potem uho nikoli ne bi moglo ujeti kaj novega, navdušujočega, zanimivega… No, v soboto sem prek Twitterja ugotovil tole: »Val 202 je poln starega rocka in kitar nasploh, (pretežno slovenskega) hip hopa in še česa. Da vidim, če bodo kdaj še elektroniko skapirali.«
Res so takoj poskočili bralci (Twitterja in Facebooka, kjer se moji tviti pojavijo sproti) in me opozarjali na to, da pa včasih je kak drum and bass komad v glasbeni opremi, celo Pendulume znajo zavrteti, pa oddajo Nova elektronika Klaričeve Mateje je omenilo več ljudi. Poznam, sem tudi kdaj prisluhnil; ampak ena oddaja ne more zapolniti celotne glasbene smeri, ki ima 25 let aktivnega razvoja za seboj (da o vseh prednikih današnje elektronike niti ne govorimo) in verjetno še ogromno let pred sabo. Ena oddaja tudi ne more biti odgovor za vse tiste, ki bi kdaj v dnevni playlisti radi kdaj slišali še kaj drugega kot klasičen rok, Perota Lovšina in domač hip-hop (ki se kdaj sliši kot zadnji trend, odkrit prav zaradi 202-ke - kot da ni naokrog kakšnih 15 in več let…)
Na srečo je tam nekje na netu tudi moj prijatelj iz resničnega življenja, ki te dni na spletu sliši na ime Željko Lojnik, in ni zapopadel samo Sodobne elektronike in Mateje Klarič, ampak je dobro dojel, kam Tomica taco moli: »… sam Tomica razmišlija o vsakdanjih vsebinah programa! Lahko bi kaj splošne kloake menjali z okusnimi novitetkami in raritetkami. mainstrema gre že itak tok čez komercialen šćiš, da bog pomagi njim in tantijemam lopovskim! Ker kvalitetnega POPa, ki ni v SLO mainstreamu je dovolj!« Če komu ni jasno, kam letijo ‘tantijeme lopovske’, se naj posveti zadnjemu Umekovemu blogu, ki – kot zadnji v vrsti jeznih - utemeljeno benti čez SAZAS)
V SAZAS-u se deloma skriva odsev odnosa Slovenceljnov do elektronike. Lahko, da jo eni hektorji in njegovi za-vedno-in kolegi še vedno jemljejo za tretjerazredni glasbeni žanr iz video igric, ki itak ni za nikamor. Percepcija iz leta 1982, koristna za dvig vrednosti lastnih tantiem. Možno je tudi, da je kriva (po Lojniku) »toga uredniška politika, plus ozek nabor selektorjev, z nekim kvazi širokim poznavanjem glasbe, a gre bolj za splošno poznavanje klasik in spremljanje mainstreama plus založniško PR hlapčevanje.« Nedvomno pa imamo v letu 2010 manj slovenskih kompozitorjev elektronike kot popa ali klasike. In oboji slednji pobirajo solidne denarne tantieme za svoje delo, ki se predvaja tu pa tam, še posebej pa na državnih radiih javnega zavoda RTV.
Internet seveda je trenutna rešitev, a ne adekvatna – še posebej zato, ker radijski sprejemnik v kuhinji ali avtomobilu ni priklopljen nanj in znova izvisimo. Pa tudi sicer me ne zanima, če lahko za računalnikom poslušam(o) vseh pet glasbeno zanimivih BBC-jevih programov, ali domače spletne radie kot Supreme.FM ali Radio Nula. To deluje, ko smo za računalnikom – in za njim ne moremo biti vedno, nekateri tudi ne redno. Klasična radijska distribucija preko zračnih valov še prevladuje; niti televizija, niti internet nista ubila samega radia.
Nenazadnje ne živimo v spletu, ampak resničnem življenju in realnem družbenem okolju. V območju, ki ga pogosto doseže zvočnik radijskega sprejemnika – v lokalu, na delu ali še kje. Generacije slovenskih poslušalcev elektronske glasbe potrebujejo domač medij – in radijski je najprimernejši za širjenje gole glasbe. Generacije Slovencev, ki niso neposredno na eletronski liniji, pa bi lahko skozi ta(k) kanal pokukale v svet, ki se dogaja mimo naše resnične realnosti.
Mogoče se komu od bralcev GLASBAtorija zdaj zdi nenavadno, da težim – ampak sem povsem iskren.Če že MORAMO plačevati javni RTV zavod, potem tudi zahtevajmo. S kampanjo, ki gre prek meja Facebook skupine, kjer s klikanjem ničesar ne spremenimo. Pa naj dajo Matejo Klarič, Alda Ivančiča in Primoža Pečovnika za urednike! In to ni nemogoče – glede na sredstva in tehnično infrastrukturo bi bila zadeva povsem izvedljiva. Tudi domačih glasbenih selektorjev je v letu 2010 dovolj, da bi lahko zapolnili celodnevni program. In sploh ni nujno, da je ekskluzivno elektronski radio – bi pa bilo pošteno. Zato, da se lahko eden prevladujočih glasbenih vzorcev zadnjih desetletij zasidra nekje v splošni slovenski kulturni krajini. Da o kakovosti in širini, ki bi se lahko skozi tak medij predstavljala, ne govorim… Ne zahteva(j)mo nemogoče, ampak uresničljivo! We want the airwaves, kot so nekoč prepevali Ramones…
PRIPIS OB 13:18, ISTEGA DNE: Ustanovil sem Facebook skupino za začetek iniciative z naslovom “Hočemo Radio Slovenija 4 - z elektronsko glasbo!”
PS Vsakršna podobnost z avstrijskim FM 4 je zaželena!
#musicmonday miksi
Objavil/a Tomica 25.01.2010 pod #musicmonday, Twitter, glasba Značke : #musicmonday, Adam Freeland, Black Sun Empire, Chris Renegade, Freeland, Funkanomics, John B., miksi, Noisia, Spor
Leto 2010 je že prineslo niz promocijskih miksov, ki se vrtijo zadnjih nekaj dni na glas. Povezave s Facebooka in Twitterja pa so naslednje:
1. Miks meseca zame, pa meseca še ni konec - ampak tako zabavno bogatega nabora umešanih urbanih žanrov že nekaj mesecev nisem slišal… #musicmonday Official mix of the month 
Funkanomics - Box of Chocholates Breaks-Nufunk-HipHop-House-Mashup-Dubstep-DnB -
2. Noisia - Invisible Studio Mix - January 2010 Preverjena kakovost progresivnega drum and bassa, breakbeata in še ščepca česa drugega…
3. V soboto v štirki, po par letih znova pri nas - John B. Electro-drumandbass-robot-disco80’s zvok - #musicmonday A great week ahead - @johnbbeta in Ljubljana this Saturday in Klub K4, his recent podcast is a great warm-up. Tole je njegov zadnji podcast z zaporedno številko 73
4.Black Sun Empire, preverneni nizozemski drum and bass težkokategorniki, v živo, 4. januarja. Temačno, trdo in globoko…
5. drumandbass Spor and Chris Renegade - Lifted Podcast 16
6. Freeland - KCRW Live performace January 2010
Toddla T
Objavil/a Tomica 22.01.2010 pod album, glasba Značke : dancehall, glasba, GLASBAtorij, glasbenik, Toddla T
»Vsako jutro ta teden ista plata - Toddla T in Fabriclive 47 - z zamudo, ampak odlično seka.« Tako se glasi jutranji mikroblog na Twitterju, na tem ‘pravem’ blogu pa sledi par misli in linkov o Toddli, enem najbolj svežih otoških izvajalcev minulega leta.
V resnici ne samo minulega, saj je mladenič s pravim imenom Tom Bell v četrt stoletja svojega življenja že debelo desetletje DJ in producent, ki je v zadnjih letih priplaval na površino vidn(ejš)ih in bolj zaželenih producentov. V bistvu me tolikanj niti ne impresionira dejstvo, da je remiksal Hot Chip (mimogrede – njihova zadnja, letošnja plošča je osrednja žalost), Roisin Murpy ali Roots Manuva.
Kot prav tako ne, da so se Roots, Benjamin Zephaniah ali Matt Helders znašli na njegovem lanskoletnem debitantskem albumu Skanky Skanky, ki je izšel maja in sem ga takrat gladko spregledal (ter nadoknadil minule dni). Malce bolj mu gotovo laska podatek, da je postal tako rekoč hišni DJ na raznih BBC-jevih radijskih šovih; sinoči je znova vrtel na In New DJs We Trust, kjer je (znova) postregel z odličnim nadžanrskim setom. In najbolj me od nekdaj impresionira glasba izvajalca, glasbenika, producenta….
Toddlina zvočna podoba sveta je dinamična, zabavna in idejno zelo raznolika; ob tem pa je eden redkih, čigar dancehall mi je všeč. Kar se mi ne zgodi vsako leto, nazadnje mi je resnično potegnil nemški Gentleman, ki smo ga sicer nekajkrat slišali tudi pri nas. Sicer se mi v območju reggae glasbe redkeje znajde kak izvajalec, ki mi je resnično zanimiv; raje se zatekam k elektronskim substitutom na sledi jungle drum and bass glasbe. Na srečo potem vsake toliko mimo pride kak Toddla, ki zatrese fundamente.
In jih trese že nekaj časa; Toddlin Fabric live mix z oznako 47 je eden boljših miksev leta; tako po širini glasbe, kot tudi po visoki pretočnosti, ki jo ima belček v nekoč pretežno temnopolti glasbeni disciplini. Toddla je živ dokaz, da je glasbe zelo gibljiva masa, ki zmore hitro spreminjati izraze, se prilagajati novim tehnologijam ter izvajalcem. Da ne bluzim – prihodnost je potrkala na zvočnike. Malce pozno, vendarle pa - bolje pozno kot nikoli…
http://www.youtube.com/view_play_list?p=4B2BB3197815FA1F#musicmonday dancefloor smashers
Objavil/a Tomica 18.01.2010 pod #musicmonday, Twitter, glasba, video Značke : #musicmonday, 17th Boulevard, Body & Soul, Concord Dawn, Digital Nation, DJ Fresh, Pendulum
Jutro je bilo takšno…
http://www.youtube.com/view_play_list?p=19E385E004B2FADD1. #musicmonday loves NZ #drumandbassbeatz. Love this one from Concord Dawn - Man For All Seasons
2. #musicmonday heads to a #drumandbassclassic - Digital Nation’s Aisle 13
3. #musicmonday ahhhh, inhale, then… Exhale (by DJ Fresh @djfreshdnb, big ups to the man
4. #musicmonday g’d mornin and a smashing week. Here are Pendulum - Blood sugar
5. #musicmonday has some more rockets…#drumandbass follow-up - Boda & Soul - My dues
6. #musicmonday that’s why I love#drumandbass music 17th Boulevard - Memories
