GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Selekcija

Objavil/a Tomica 17.01.2009 pod glasba, mediji

Minevajoči teden je res bil dinamčen; med drugim imam za sabo dva dni dela na avdiciji mladih talentov za novo televizijo KLIK; in med tistim stoglavim naborom bolj ali manj nadarjenih potencialnih TV obrazov se je našlo kar nekaj deklet, ki so med čakanjem petje potihem vadile kar na znane popevke, ki so zvenele skozi zvočnike prostora, v katerem so sedele. Javšnikov pa jih je potem na sami avdiciji presenečal s tem, da so morale peti prima vista na komade, ki jim jih je vrtel in jih še verjetno slišale niso (kot moj prispevek, par odfukanih komadov Bitch Boys, ko so se surf rockerji enega daljnega prvega aprila glasbeno šli slovenske narodnjake in posneli EP Kranjska gruda, vel’ka mooda). No, avdicija je bila živa, meni pa se je vmes utrnilo, da so tile primavistični pevski iskalci nove pop slave precej prikrajšani za nek klasičen (ali pa nadzorovan) sistem selekcije in grajenja koordinirane kariere, v katerem bi se lahko kakovostno prebijali naprej s pomočjo založb.

Seveda založbe niso prenehale delati, se je pa njihov obseg posl(ovanj)a bistveno zmanjšal, in to ne le v kvantitativnih številkah prodanih fizičnih nosilcev zvoka ali dejstvu, da se je spisek major globalnih založb med leti 1998 in 2005 skrčil s šest na štiri, ampak predvsem neskončni distribuciji in promociji preko spleta. Istočasno pa se je povsem popularizirala do-it-yourself metoda; predvsem zaradi domačih računalnikov s pekači diskov. Glej ironijo; prav isti multinacionalni koncerni kot Sony so prodajali prazne in polne diske isti publiki. Toliko o pohlepu, ki je na koncu požrl sebe; istočasno pa so požrli sistem glasbene industrije in nje distribucije, ki se je pri nosilcih zvoka vrnil v prvotni namen – promocijo izvajalcev skozi nosilce, in ne le gole prodaje obojega, od česar so lepo živeli desetletja. Tako številne založbe ponujajo svoj nabor kar preko spleta, kar nekaj njih – kot nekaj klikov oddaljeni Planet – solidno ali lepo služi z novostmi, nekatere založbe pa svoje kataloške eksemplarje ponujajo tudi zastonj. Kot ena slovenska, ki se je v ponedeljek oglasila tudi mojemu poštnemu nabiralniku. »Založba Trivia Records je stalni multimedijski projekt KUD Trivia, s katerim želimo obenem arhivirati in distribuirati projekte članov in z njimi sodelujočih umetnikov.« Tako imajo na www.3via.org/records objavljena dva nova arhiva / albuma dveh nedavnih slovenskih projektov eksperimentalnega zvoka. To sta bili projektni skupini Problemloss izpred dveh let in Etnobanda, ki je živela do lanskega leta.

Na drug zanimiv način istočasne promocije in uporabe MySpacea me je opozoril Peterlinov Borut, ki je odkril http://www.bestofmyspace.co.uk/ , kjer selekcionirajo svoje favorite z MySpace omrežja. No, slednji ima prav hitro glasbeno distribucijo kot enega glavnih adutov, ki ga bodo še lep čas ohranjali pri življenju; glasba v MySpace predvajalnikih se namreč pretoči in predvaja, ne da bi si morali z interneta sneti celotne pesmi. In jih kot izvajalec mirno objavite, še preden imate založbo – če bo katera sploh sama od sebe pokazala interes za vaše delo. Tak pretok nas ob kopici dobrih albumov prikrajša za tone neužitnih plošč, ki bi se sicer cedile iz hard diskov, ki itak nikoli nimajo dovolj prostora… Ampak prevelika ponudba rabi svoje sito. Enim je to prej navedena stran, drugim žanr, vsem lasten okus glasbenih preferenc in odprtost do novega. Prevelika ponudba in premalo selekcije jemljejo voljo skozi kvantiteto; selekcija kot taka je nujna. In priti vanjo prav tako.

Tako se mi je na četrtkovem večeru v Gala Hali zgodil trenutek, ki se mi je sicer že večkrat doslej; da čvekaš s člani benda (ki niso ravno iz okoliške vasi) in vmes poveš, da si pač novinar in da – kot ta večer za prihajajočo Mladino– pišeš recenzijo koncerta in ti bend samoiniciativno podari plato, da morda dobi recenzijo. Zjutraj, ko sem se zbudil s tankim glavobolom kot posledico dveh šrotov preveč prejšnji večer, sem si dal plošček v predvajalnik in takoj ugotovil, da sem res prestar za najstniške ska punk budnice ob 8h zjutraj. Presenetil pa me je zvok Fandangle, ki je na albumu bil precej bolje artikuliran, kot jim je to uspevalo v živo.

Za nocojšnjega gosta svoje elektronske ekipe ILLEGAL v K4, Axioma, ne potrebujem CD-ja. Možakar ima na svoji (jasno, MySpace) strani dva letošnja miksa, ki jih nudi zastonj vsem, ki si to želijo. Desni klik, »shrani kot« in čez nekaj minut je tu substitut živega nastopa, ki ga bomo skozi iste in nove komade spremljali nocoj. Elektronski DJ-ji pač po večinskem defaultu služijo predvsem od vrtenja in bistveno manj od vinilnih ali drugih izdaj; čeprav izjeme rušijo pravila in vsake toliko kdo napiše svojo zgodbo. Je pa dejstvo, da smo v obdobju, ko glasbeniki znova največ služijo skozi svoje nastope. Bolj so znani, več potegnejo. Kar našim mladim talentom in tistim, ki imajo slednjega manj, niti kaj preveč ne pomaga. Skušajo zasloveti s petjem ali zasloveti, da bi lahko peli. Kakovostno rešeto pa bodo – tako, kot so vedno bili - poslušalci oziroma bolje konzumenti, ki jim je nekdo všeč in ga podpirajo ali pa premaknejo program, ko slišijo kakšnega manj priljubljenega ali talentiranega…

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

2 odgovorov na “Selekcija”

  1. nevenka - 21.01.2009 ob 06:13
    nevenka

    Ne ukvarjam se z muziko na tak način in pojma nimam o DJ jih. Poslušam več ali manj samo tako glasbo, ki mi je všeč. Nekaj klasike, nekaj “večno zelene muzike” in nekaj bolj skrajnega metala, čim bolj simfoničnega, če se da.
    Domačo glasbeno sceno slabo poznam, sem pa zadnjič kar z zanimanjem prisluhnila Aritmiji na pesniškem večeru v Celici.
    Za poznavalca je pogled v muziko najbrž popolnoma drugačen kot moj, in če bi bila jaz v kakšenm bendu bi me najbrž še kako zanimala recenzija mojega dela. Brez podpore, karšnekoli, je najbrž težko prodreti na resno glasbeno sceno.
    Poslušalci so pa dveh vrst, taki, ki imajo svoj okus in taki, ki ga prilagajajo. Tako, da po kakšnem “mnenju”, morda ne premaknejo na drug kanal, nekaj vpliva na rešeto kakovosti najbrž obstaja.

  2. Tomica - 21.01.2009 ob 11:10
    Tomica

    Jasno, da selektorji vplivajo na okus (ampak nikoli na okus vseh ljudi), tako je bilo še iz pradavnine, torej par sto let nazaj. Razlika je danes ta, da selektorji preprosto ne morejo (več) pregledati vsega v pointernetni poplavi glasbe. Pa tudi to, da je tek selektorskih kanalov zaradi konstsntne rasti števila medijev ogromno. Poslušalci pa so raznoliki, eni v konstantnem iskanju, drugi v ugodju, pa vmes jih je še ogromno…

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !