GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Rajderji

Objavil/a Tomica 2.03.2009 pod glasba, koncerti

Minule dni sem opravil misijo, ki se je vlekla par mesecev; kot uporabnik in ne poznavalec Microsoftove krame, ki so mi jo na koncu celo prodali z Visto (in od takrat neredko uporabljam psovko Vista ti materina!) mi je uspelo uvoziti arhive svojih mailov, med njimi pa so me posebej zanimali tisti s starimi rajderji (angleško rider, slovensko in slovansko pa rajder), ki so se mi že nekaj časa zdeli zanimivi za objavo in sem jih pred leti že dvakrat hotel objaviti v mladinskem tedniku, pa so rajderji prišli v kategorijo nenapisanih tekstov.

Vem, kar nekaj bralcev zdaj malo pisano gleda in se sprašuje, kaj za vraga so rajderji. Po Wikipedijini definiciji je rider “set of requests or demands that a performer will set as criteria for performance”, torej po domače niz zahtev in potreb izvajalca, da lahko izvede svoj nastop. Ob dejstvu, da so rajderji v zgodovini popularne glasbe rastli sorazmerno z razvojem glasbene industrije, se iz njega najprej zrcali status izvajalca (in ponekod tudi drobec ali dva psihe človeka, ki ga želijo slišati množice…). Pri tem je treba reči, da je elektronika sorazmerno nezahtevna, saj je večina izmed stotine in več DJ-jev, ki sem jih gostil s svojima kolektivoma ILLEGAL in Urbano pleme, sorazmerno nezahtevni ljudje v primerjavi s tem, kar bo sledilo v tem blogu. DJ-ji so kot standard rajderja v zadnjih letih uvedli Pioneerjeve CD predvajalnike, ki so zamenjali gramofone z vinilkami, ob stranskih zahtevah pa kakšno tuje pivo ali kakšna malenkost, ki se jo ponavadi strese iz rokava. Vzvišenost je redek pojav, posebne zahteve pa so prihranjene res velikim,

Takim iz Exita, ki pred glavnim odrom zberejo 15 ali 30 tisoč ljudi, s katerimi lahko himnično prepevajo MTV hite. Tudi to je del realnosti, ki se zrcali. Razvajenost ali odsev mentalitete zasedbe, ki recimo sliši na ime Cardigans in pozdravi s stavkom »Potrudite se da nas ne boste neprijetno presenetili, pa bomo izjemno fleksibilni in vas tudi mi ne bomo presenetili.« Huh, vojna napoved? Ne, povsem navadne zahteve, če izvzamemo opcijo da »se sprostijo« in želja, da jim organizatorji navedejo domače specialitete, ker jih radi poskušajo. Franz Ferdinand so zahtevali niz reči, »ki morajo biti nove in še zapakirane –nikoli uporabljane«, med njihovimi hiti rajderja pa so bile razglednice z znamkami, 2 para nogavic vseh številk ter »UK newspaper: 1 quality (Guardian etc) and 1 tabloid (Sun/Mirror)«. Sicer se večina teh poletnih zahtev za izvedbo nastopa nanaša na cigarete in časopise, britvice ne-te-in-te-ampak-druge, baterije Duracell (za bend Madball) ter sorodno kramo, za katero zvezde nimajo časa tekati po kioskih in štacunah…

HIM so znani kadilci in pevec je na odru redno, ampak res redno kadil. Kar je bilo razvidno iz rajderja: Številni člani benda so kadilci, kot da ni jutrišnjega dne. »Bodite fleksibilni napram nam če obstajajo zelo restriktivni protikadilski zakoni v vaši državi.« Člani skupine bodo med nastopom »testirali možnost in dovoljenje, da prižgejo cigareto na odru.« The Cult so zahtevali, da »absolutno ni nobenega alkohola v backstageu,« torej zaodrju. Morrisey – »vsi so popolni vegetarijanci, moti jih celo vonj mesa« – je zahteval posebno barvo avtomobila, »nikakor bel ali srebrn«, s katerim se je – kot ostale zvezde – pripeljal do odra. Lauryn Hill je šla še korak dlje od limuzine – do odra so morali položiti preprogo, da se je gospa lahko sprehodila na oder brez strahu, da bi ji čeveljce umazala kapljica festivalskega blata.

Potem sem enkrat zadnjič, pred pogledom na tele rajderje iz starejših mailov, našel cel arhiv rajderjev na The Smoking Gun v sekciji Backstage, med katerimi je zmagovalen Iggy Popov. To več ni rajder, ampak literarno delo, polno humorja in mentalnih obratov, ob katerih se domači tehnični ekipi pri organizatorju verjetno pošteno tresejo trebušne mišice ob valovih smeha, ki se vrstijo iz strani v novo. In, ja – če bo komu v roke prišel Madonnin rajder, bi prosil, da ga objavi – to bo eden redkih rajderjev za največje zvezde, ki bo v zadnjih desetletjih pristal v naših logih iz prve roke…

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

5 odgovorov na “Rajderji”

  1. Marko Crnkovič - 2.03.2009 ob 13:46
    Marko Crnkovič

    Če se samo spomnim Milesa Davisa v CD 1991! Zahteval je vodo évian, ki jo je bilo treba iskat v Celovec ali Trst, da ne govorim o limuzini (za prevod od Holiday Inna do CD). Nazadnje se je le sprijaznil z največjim črnim mercedesom, ki se ga je dalo izposodit. Spomnim pa se tudi pripombe v oklepaju glede snackov: “Don’t give us those communist salami platters!” So že vedeli! Pa tudi razlike med prigrizki za crew, bend in MD so šle v neverjetne hierarhične nianse.

  2. Človek - 3.03.2009 ob 01:31
    Človek

    zmagovalen Iggy Popov – hehe, fino mu je dogajalo ja…

  3. NOFX, Gal Gjurin, Packi in maestri, Nokia 5800 XpressMusic | had razmišlja in zapiše | had blog - 3.03.2009 ob 09:45

    [...] Rajderji – Tomica Šuljić [...]

  4. nevenka - 3.03.2009 ob 13:47
    nevenka

    Nisem vedela, da ima ta zadeva celo svoje ime. Da so pa zvezdniki muhasti in zahtevni pa.
    Kako se pa reče temu, če zvezdnik razbije svojo hotelsko sobo? Včasih je bilo menda tudi to zelo innnnnnnnn :-)

  5. Tomica - 3.03.2009 ob 16:30
    Tomica

    Crni – respect za legendo, o njemu sta mi Rončel in Muso v mladih letih pripovedovala štorije, da sem samo gledal…

    nevenka – ja, hotelske sobe še danes gredo občasno v prafaktorje, ampak tega nimajo v rajderjih zapisanega, ker gre za stvar spontanosti/razposajenosti/zadetosti, kar pač komu izmed njih dogaja. Pa itak potem morajo plačati in večina si tega hobija ne privošči iz finančnih razlogov, ampak prej mini-bar spraznijo in ne plačajo, poceni triki v recesijskih časih :)

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !