GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Sidartina sag(ic)a

Objavil/a Tomica 6.03.2009 pod glasba

Ma ja, že pred leti sem se zarekel, da pa s Siddharto nočem imeti opravka. In zarečenega kruha se največ poje in kar je sorodnih pregovorov, ki se valjajo skupaj v zakladnici ljudske modrosti, stereotipov in fraz. Vem, da sem se prostovoljno odločil, da bom blogal na Siolu; nisem se pa odločil, da se mi vsake toliko izriše banner (spletni oglas) za njihovo Sago. Če želite, prav, sem se vdal ene štiristotič, ko se je njihova mešanice gotsko-stripovske tipografije narisala nekje v desnem robu. In tule je moje subjektivno, nenavijaško in precej skulirano mnenje o bendu, ki se ni uspel izdelati. Še, kajti dokler traja življenje benda, obstaja upanje, da se bodo stvari izboljšale. Magari čez 30 let, ko bodo zdrknili pod kožo naroda, se prepletli v tkivo kot kakšen Domicelj ali Lovšin in bodo takrat velikani te dobe, v kateri smo. Glede na današnje digitalne navade in posthumne objave albumov pa tudi v zagrobnem življenju nismo najbolj gotovi, da nas v krsti ali žari ne bo presenetil kak njihov novi komad nekoč, ko nas vseh več ne bo in bo na nebu še vedno Orion sijal…

Ampak smo, tukaj in zdaj. Oziroma se že leta soočam s skupino, ki jo je nekoč nekdo opisal kot »Rammstein so kopirali Laibach, Siddharta pa Rammsteine«. Razlika med naštetimi bendi je vseeno enormna, predvsem pa – če zanemarimo moč in domet glasbenega izraza ter različna socialno-kulturna okolja, iz katerih izhajajo in v katerih delujejo – v njihovi publiki. Siddharta je v tem oziru dosegla daleč najožji krog, saj so izven Slovenije pač relativno neznani v primerjavi z prej omenjenimi. Ob tem je Siddharta (v primerjavi s kakšnimi drugimi bendi na sceni, ki jih je preveč, da bi jih našteval vso noč) predstavljala antipod starim pankerjem, ki s(m)o igrali v povsem drugem tipu bendov, z drugo energijo, filozofijo, pristopom… Siddharta je postala zicer, podoben Podobnikovemu Marjanu, Ruplovemu Dimitriju ali kateri drugi eminenci scene, ki je blestela s svojimi izjavami in dejanji, folk pa je še vedno pušil njihove projekcije. Siddharta je imela precej nenavaden PR: po nemškem tisku je zlahka prodala 300 tisoč plošč v Sloveniji, kjer je sicer živelo samo tri milijone ljudi.

Legendarni in analize vredni pa so bili tudi njihovi trženjski pristopi; ob ducatu različnih založb so znali avtentično pristopiti trženju (oziroma polnjenju) TISTEGA bežigrajskega koncerta

Da jih ne bom samo jaz anekdotno-reminiscentno opisoval, bom uporabil zapis moje in Mladinine bivše kulturne urednice Mateje Hrastar o njihovem koncertu za Bežigradom leta 2003, kjer je bil taisti koncert razglašen za Zlet leta, kjer je zastonj tudi parada cinizma, kot … »včasih se dogajajo tudi čudeži in letos septembra se je zgodilo, da je slovenski bend napolnil bežigrajski stadion. Saj ne vemo natančno, zakaj – po vsej verjetnosti zaradi hude marketinške akcije in subvencioniranih vstopnic v megamarketih… Siddhartovci si močno želijo uspeha v tujini, a jim za zdaj dlje kot do Celovca še ni uspelo priti. Zato pa so se nedvomno v slovensko zgodovino pop glasbe zapisali kot ansambel z najdražjim videospotom – snemali so ga med stadionskim koncertom, ki je stal od 110 do 120 milijonov tolarjev.« Ali v enem drugem tekstu o Magnificu, kjer je Mateja zaorala malce dlje »Čeprav eno malo upanje za Magnificov alter pa še obstaja: izjava za Vikend magazin, da bi rad nastopil v Celovcu. Ironija do konca. Namreč Siddharta, ki je tudi pred koncertom ob izidu zadnje plošče na veliki zvon obešala željo po svetovnem uspehu, je že nastopila na avstrijskem Koroškem, za Celovec pa se menda tudi že dogovarja. In če fantom iz Siddharte verjamemo, da bodo šteli koncert v Celovcu za velik uspeh turneje v tujini, bi bil Magnificov koncert v Klagenfurtu samo hec. Upamo.« Da ne omenjam njihovih navodil za novinarje, ki jih je secirala Javornikova Sonja.

Ampak vidite, kakšno je življenje; Mladina je za zgoraj opisane (vključno z mano) že minila, Siddharta pa je ostala. In njeni (počasi nešteti) poskusi, da prodre v tujino, ki segajo še daleč v leta pred uvedbo evra. Njihovi koncerti v Avstriji ali v Zagrebu, kamor so z avtobusom peljali publiko, sodijo v bolj bizarne pristope poskusov osvojitve tujih trgov. Tisti na Exitu je bil legendaren za moje bivše novosadske sodelavce, saj so mi prišili vodenje tiskovne konference s Siddharto, na kateri je bilo ducat slovenskih novinarjev in snemalcev, koncert pa je bil sicer na glavnem odru, a so (enako kot tisto leto Lara B.) potegnili kratko glede publike, ker so nastopali v zgodnjem večernem terminu, ko prizorišča niso polna. Sedeli smo tam gor v ofisu na trdnjavi, govorili o njih, ampak prave kemije ni bilo. In odsihmal nisem več želel voditi nobene tiskovke za Exitaše, ampak to je že druga zgodba…

Zdaj pa L.A. V redu, prebrskal sem te videomateriale, eden »Aretacija« je celo zanimiv in tak, kot ga bi težko posneli pri nas, večina studijskih pa mi je bolj mašilo iz delovnega procesa, kot pa neki blazno zanimivi prispevki. Ampak kdo sem, da bom sodil bloge drugih? Bolj mi je zanimiva glasbena plat; v njihovem primeru prav za prav malce manj. »Vedno isto,« je rekla moja draga doma, ki je prisilno poslušala spot Saga, mene pa je nesorazmerje med vodilnimi godali, ki so brenčala iz zvočnikov mojega prenosnika, in njihovega kitarsko-rokerskega nastopanja v videu spomnila na one naše zmagovalce Evrovizije, kjer se naenkrat sliši solo kitare, ki je ni na odru.

V bistvu sploh ni »vedno isto« pri Siddharti; glasbeno gledano so še bolj pop in za poslušalce Vala 202, kot so bili prej; teksti so za nianso ali dve manj blesavi kot nekoč, ampak vse skupaj me še vedno ne prepriča. Brez škodoželjnosti: niso se realizirali, še vedno. Nekaj manjka, pa čeprav je precej publike zadovolj(e)ne s Siddharto in jim je top skupina. Enako kot meni eni nenavadni bendi, ki jih na svetu posluša pet ali sedem tisoč ljudi; s tem, da so moji pač globalni nabor, Siddharta pa si tako širokega nabora najverjetneje še vedno ne bo prislužila. Če se prav spomnim, so vsaj prve tri albume snemali v slovenščini in angleščini; zdaj slišim slovenščino. Pri vsem tem je prav ironično dejstvo, da ima tak bend v postavi nekaj res dobrih glasbenikov, ki so se že kdaj dokazali. V čem je kavelj?

Če koga, bi to moralo zanimati njih, ne mene. Njihovo je delo, naše ocenjevanje, poslušanje in morebitno uživanje ob glasbi. Slednje je meni osebno znova spolzelo mimo ušes. Bi jih pa morda enkrat lahko skušali poslati na Evrovizijo. Če so lahko zmagali Lordi in sorodni bendi (če uporabim prvo asociacijo), bi lahko še oni. Pa da za spremembo doživimo, da nam Finska podeli 12 točk…

P.S.: Blog predstavlja mnenje avtorja in ne medija (torej SIOL in Telekom in kdor koli še prenaša mene in Siddharto na istih internetnih straneh). Ker če bi bili pri mediju podobnega mnenja kot jaz, jim ne bi držali štange in ne bi objavili banner z njimi. Vsaj ne na moji strani. Ampak potem ne bi bilo tega bloga…

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

32 odgovorov na “Sidartina sag(ic)a”

  1. vikingvin - 8.03.2009 ob 11:47

    V tujini jih ne zanima, kdo si in kaj si in kakšen ovitek imaš in kdo ga je oblikoval in koliko si prodal in kje si izdal album.

    Zanima jih samo posnetek – ima čar, nima čara. Ima karizmo, nima karizme. Niti jih toliko ne zanima v kakšnem studiu je bil posnetek ali album narejen.

    Samo prepričati jih moraš. Lahko je to album, ki si ga posnel v nekaj urah. Moj frend Nondor Nevai iz New Jerseya (ameriški glasbenik, skladatelj in umetnik z underground scene) razmišlja enako kot jaz – posneti ploščo v čimkrajšem času. Da butneš iz sebe ISKRENO MOČ USTVARJALNEGA NAGONA.

    Če v tujini že na kilometer zavohajo, da je glasba neke skupine sestavljena iz puzzlov, ki so jih nakradli malo od Gary Numana (1979), malo od Metallice (1991, Black), malo še tu in malo tam, potem ne bodo padli dol ob tem.

    Tam imajo dovolj svojih fejkerjev, ki to počno. Myspace je en sam FAKE, 99,9% izvajalcev drkajo zadeve, ki so jih pobrali drug od drugega. To je svet brezvetrja idej, svet vlade kapitala in bogatih mamic in atijev, ki tiščijo otročke naprej. Se pa najde med vso tisto milijonsko navlako tudi kaj resnično originalnega, izlitega iz lastne domišljije nekega osebka od nekje.

    Deset let nazaj je celjski Novi tednik na polmeterski poli papirja pisal o tem kako so ŠANK ROCK uspeli v AMERIKI. In ko si prebral polmeterski članek, si ugotovil, da gre za to, da se nekdo pozna z neko staro teto, ki pozna nekoga, ki jih bo mogoče spravil v NY.

    Ko je bil moj album na TOP 30 v Californiji, ni tega nihče objavil. Razen jaz, da bi sovražniki vedeli, da še nisem umrl.

    Deset let že igrajo in naj igrajo še 10 let. Za SLO razmere je to kvalitetna skupina. Govorim o kvaliteti, kot jo pojmuje 90% poslušalcev. Moja merila niso pomembna. V tujini pa nimajo kaj iskati.

    Od naših bi lahko uspel v tujini le Iztok Mlakar, ki ima karizmo. Besedila bi posebej priložili v ovitek cdja. Prevode v angleščino mislim. Ta dec pa ima muda!

  2. vikingvin - 8.03.2009 ob 12:20

    Res je -da dodam- da je precej naših že bilo uspešnih v tujini : lep primer je Laibach.

    Sprašujem pa se, če bi jim ratalo, če bi imeli besedila v slovensčini???

    Kaj meniš, Tomica???

    Messerschmitt iz Pule koncertirajo po USA in Kanadi. Pojejo v hrvaščini.

    Se motim, dopolni me??!! A veš, da nisem 100%.

  3. Tomica - 8.03.2009 ob 12:32
    Tomica

    Nobeden ni 100 %, še računalniki ne. “Ko šta zna, nitko ništa ne zna, krhko je znanje,” je nekoč izustil Đuro v Nadrealistih…

    Laibach ni bila samo glasba, ampak cel performance in cirkus ideološkega in drugega karakterja.

    Jezik pa je tukaj preprosto relativen; večina jih gre (ali pa bi rada šla) na angleščino in globalen domet.

    V tem času skoraj ne gre več brez angleščine, ampak vedno izjeme relativizirajo pravila. Glasba pa je vseeno bolj dovzetna za tone, ne pa za jezik…

  4. nevenka - 8.03.2009 ob 12:43
    nevenka

    Hm, tule imam pa težko kašno posebno mnenje in sem prepuščena zgolj občutku všeč in ne všeč, ker nisem ravo kak strokovnjak. Recimo, da so mi za slovenski prostor vendarle nekaj posebnega in da se trudijo biti dobri.
    Privoščila bi jim, da bi izoblikovali lastno glasbeno identiteto tudi za kroge, ki takoj zaznajo razna posnemanja. A vendar se mi zdi, da če izbereš nek glasbeni slog, nujno si nečemu podoben, sicer pa to slog ni?

  5. Tomica - 8.03.2009 ob 12:53
    Tomica

    nevenka, človeška kultura se obnavlja/osvežuje v ciklusih in – po mojem osebnem, skromnem prepričanju – vedno reciklira. Primerjave pa se pojavljajo zaradi lažjih predstav, istočasno pa na podlagi njih nastajajo stereotipi. Dodatna jeba je še v tem, da svojo generacijo lažje prepričajo kot starejše, ki so slišale malce več in imajo daljši glasbeni spomin ter tudi lažje slišijo za nazaj. Deloma imajo deloma tudi svoj slog in skozenj prepoznavost, in trudijo se biti dobri kot tudi drugi glasbeniki… Ampak enako se trudi tudi Werner, Alenka Gotar, Neisha, Iztok Mlakar in vsi ostali, ko delajo. Rezultati pa so raznozvočni…

  6. nevenka - 8.03.2009 ob 13:28
    nevenka

    Veš potem pa pridemo do vprašanja kaj je dobro? To kar bi izbrala strokovna komisija ali to kar izbere večina publike? Spomni se samo na EMO.
    Iz tega naprej se lahko sprašuješ ali je komisija dovolj strokovna in ali ni večinski okus itak okus povprečnežev, ki pa ne morejo biti kvalitativno merilo.
    Recimo, da se vsi glasbeniki trudijo, najbrž bi bili vsi radi umetniki. Ali pa morda ne? Ker nekateri so zadovoljni s tem, da so popularni.
    Seveda je razlika med Wernerjem in npr. Mlakarjem. Zato imata različno publiko. Ne glede na strokovno mnenje.
    Glasba je vedno za ljudi.
    Kaj pravzaprav naj bi Siddharta počeli drugače? Da bi lahko uspeli v tujini?

  7. Tomica - 8.03.2009 ob 17:39
    Tomica

    Idealna formula pravi, da te najprej vzljubijo kritiki, potem pa še poslušalci. Kako oziroma kaj naj bi Siddharta počeli v tujini… to je v bistvu najtežji del. Če se spomnimo poskusa Azre (ki je z bistveno boljšim rodovnikom povsem pogorela na evropskem trgu, preden je zagorela) ali koga drugega, ki si je želel Evrope ali Sveta, je jasno, da kakovost ni merilo. Kot pri Siddharti trenutno še ne pomaga dober producent. Morda čarobna palčka? Ali, kot pravijo ciganski pregovor, “bolje se je roditi brez penisa kot brez sreče – ker če imaš srečo, ti lahko še penis zraste”

  8. nevenka - 8.03.2009 ob 17:54
    nevenka

    :-) uspeh je stvar velike “mašinerije”
    se mi zdi. Saj je jasno, da tudi med velikimi zvezdami niso samo dobri glasbeniki. Sam show je postal enakovreden del ali pa celo pomembnejši. Tako je nastala Madona.
    Seveda, sreča. Sreča je gotovo tudi pomembna.

  9. nikokaoja - 9.03.2009 ob 08:53

    Naj najprej napišem, da nisem ne vem kako velik ljubitelj siddharte, kar pomeni, da ne bi ravno čakal v vrsti pred štacuno za njihovo novo plato, si jo raje potegnem z neta. Nebi niti šel na vsak njihov koncert, ko bi nastopili v bližini. Sem pa bil dvakrat na njihovem koncertu pa ne na štadionu in ugotovil, da je to defenitivno najboljše kar človek pri nas lahko vidi na naših odrih. Takega špona, šusa, powerja ni sposobna pri nas doseči nobena rock skupina. Nobena. Kaj bi šele bilo, če bi namesto popa igrali rock. Kot ti praviš, da so pop.
    Sem pa z leti ugotovil, da večina slabih, netalentiranih slovenskih takozvanih muskontarjev, ki se potem prelevijo v kritike, zelo radi govorijo in pišejo in pljuvajo po bendu kako so vse pokradli od drugje in samo zapakirali v drug papir in to ponudili itak brez okusa slovenskemu folku.
    In potem seveda se je treba delat norca o želji po uspehu v tujini in razglabljati zakaj so napolnili štadion. Pa dajte vi vsi vrli kvazi muzičari naredit koncert na stadionu, pa talajte karte zastojn pa zraven še klobaso in per, pa da vidimo kolk folka boste nabral. In seveda primerjati jih z Laibach. Eni laibach, ki nategujejo folk s tem ko prodajajo pravljice kako razprodajo svetovne koncerte a zamolčijo, da so to dvoranice za max. 1000 ljudi, razen če ne nastopajo na masovkah, tam pa itak folk pride zaradi drugih bendov.Pa laibach sploh bend niso,bend so najeti glasbeniki, ki pa morajo biti nad povprečjem laibach zmožnosti.Zakaj več ne pokličejo v bend dareta hočevarja, naprimer. pokličejo raje sekuloviča, ker je boljši basist.Tako je to. Če si dober glasbenik lahko izbiraš kje boš igral in igraš, ostali kvazi pa pišejo kritike.
    Tale tvoj zapis ni nič drugega kot tipičen slovenski šport imenovan fovšija.
    In oni sedaj snemajo plato z producentom svetovnega slovesa, s producentom ki producira svetovno znane metal bende, da jih ne naštevam, in takemu človeku res ni treba delat eno siddharto neglede na to koliko keša mu ponudijo.
    Je že moral nekaj videti v njih, ko je preposlušal njihove posnetke, da se je odločil delati z njimi. Seveda, saj ni zafrustriran slovenski glasbenik/kritik, ki doma samo razmišlja kot kalimero.

  10. Tomica - 9.03.2009 ob 10:39
    Tomica

    nikolaoja – Dare je igral z mano v Carini (po Laibach, in kolikor vem še igra tam) in je pač šel svojo pot, Nikola pa se mi zdi te tedne bolj eksponiran kot Dan D. Kar se tiče dogodkov, pa sem leta 2006 bil soorganizator EXIT za Metelkovo in smo imeli dogodek z velikim odrom in vse klube na Meti razen enega – brez vstopnine, pivo pa je bilo naprodaj, ne zastonj. Idealnega sveta pač ni.
    O njihovem šusu imava drugačno mnenje in če ga tebi proizvedejo, super zate. So pa pop, ker simfo rock temu, kar zganjajo s Sagom to ravno ni.
    Favš pa jim za njihov uspeh oziroma “uspeh” vsekakor nisem, to ni bil point teksta, in tu si še najbolj zgrešil v svojem komentarju.

  11. nikokaoja - 9.03.2009 ob 14:31

    Če bi malo bolj pozorno pregledal videe na sagi bi kmalu ugotovil, da se ta producent res trudi, daje napotke sposobnim glasbenikom kako naj odigrajo kakšen del skladbe da bo še boljše kakor so si sami zamislili komad in jih tera do zadnjega atoma moči in znanja in mu tudi ratuje.Zato ker ima okoli sebe sposobne fante.Ej stari, s Carino si nebi imel kaj pomagati, ker v tem bendu je pol polpismenih glasbenikov ki s kvaliteto nimajo kaj dosti skupnega. Si pač v alternativi, alternativa je pa itak nastala zato, da lahko tudi slabi muskontarji mislijo da so pomembni in da znajo igrati.Vsaj slovenski. Pri tebi sem pa opazil, da kritizeraš le uspešne, kot so u2, gibonni in druge,En gibonni ima več pojma o glasbi kot boš ti kdajkoli imel.Dobrim glasbenikom ni treba pisati kritik, slabi pa od tega živijo.

  12. Pris - 9.03.2009 ob 14:57
    Pris

    “Če bi malo bolj pozorno pregledal videe na sagi bi kmalu ugotovil, da se ta producent res trudi”

    A Peter Penko in Žare Pak se pa nista trudila? Onadva sta pa Siddharto producirala kar tako tja-v-en-dan, ali kaj? :lol:

    Kako bo producent Ross Robinson vplival na Siddhartin zvok bom sodil šele, ko bom slišal kakšen končan posnetek. Si jih morda ti že slišal?

  13. Tomica - 9.03.2009 ob 15:41
    Tomica

    Nikokaoja – “Pol polpismenih” – a to misliš mene in Esada Babačića od bivših članov in Mehleta, ki nam je skupno novinarstvo? Predvsem pa nisem glasbenik, ki bi kadar koli skušal živeti od tega, od novinarstva, kritik, promocije in publicistike ter podobnega pa pač živim. In kritiziram (ne “kriteziram”) tiste, ki mi niso všeč po glasbi ali obstranskih pojavih, ne glede na ime.
    Sicer pa tvoja izjava “alternativa je pa itak nastala zato, da lahko tudi slabi muskontarji mislijo da so pomembni in da znajo igrati.” pove, koliko razumeš glasbo in je nima smisla niti komentirati…

  14. nikokaoja - 9.03.2009 ob 16:16

    @pris
    Tudi sam si lahko prebereš izjave članov siddharte o rossu.Peter Penko in Žare Pak nista predmet pogovora o siddharti.Nič nimam proti njima.
    @tomica.
    in ko nimaš več kej povedat me loviš na “kriteziranje”
    Ne vem s kakšno pravico pišeš tako posmehljivo o siddharti. Kdo pa si ti? A si ti boljši od njih. a si boljši od U2 in gibonnija.Najbolj na kurac mi grejo takile pisunčki kot ti, ki sicer vejo da so siddharta miljon milj pred tabo v kvaliteti, ampak tega ne bo nikoli priznal, ker je pač alter. Potem se jaz vprašam kolko ti razumeš glasbo?Kolikor si do sedaj napisal, očitno bolj malo.

  15. Tomica - 9.03.2009 ob 16:25
    Tomica

    Hvala za kritiko; ne veseli me, da ti grem na kurac ker nimam istospolne usmeritve in če te res tako motim, ne vem zakaj me bereš? Da lahko pametuješ, pljuvaš kritika in zanikaš mene? Na srečo tvoje mnenje, da se ne razumem na glasbo, ne igra pomembne vloge. Jaz bom mirno pisal naprej, ti pa napadaj. Drugo ti ne ostane…

  16. nikokaoja - 9.03.2009 ob 16:43

    Zakaj pa ti pišeš o siddharti, če te tako motijo. In če malo pogledaš nazaj se tudi jaz kdaj strinjam o tem kar napišeš.Samo ne pa pljuvat po difoltu po bendih in glasbenikih o katerih alternativci stiskate glave in se jim rugate samo zato ker so uspešni in dobri glasbeniki.

  17. Tomica - 9.03.2009 ob 16:48
    Tomica

    Prvi odstavek pojasnjuje, zakaj pišem o njih. Pa še nekaj: bi alternativec pisal o klapah, ribarcih in ciganih, Janu in Breni? Tukaj nisem omejen na alter, ampak na glasbo kot tako. To, da je v Siddharti par dobrih glasbenikov, pa je – kot sem v predpredzadnjem odstavku napisal – ironija glede na to, kaj ven pride. Prej si za Laibach napisal, da igrajo za maksimalno tisoč ljudi (jaz bi rekel več kot tisoč, manj kot 10 tisoč) – Siddharta je imela v ZG ali Celovcu po 50 ljudi na špilu in če je to uspeh, potem jim ga res ne zavidam.

  18. nikokaoja - 9.03.2009 ob 16:48

    Še to: pa da ne boš mislil, da vas ne maram alternativce: Dare Hočevar je moj dober prijatelj že več kot 20 let, Brane Zorman iz O!kult ravno tako, pa še se jih najde. Samo nikoli nisem slišal iz njihovih ust pljuvanja po drugih bendih. So šli verjetno že preko tega.

  19. nikokaoja - 9.03.2009 ob 16:51

    Kaj pride ven? pride ven to ,da so najbol popularen bend vseh časov v sloveniji. In če bi delali slabo musko, potem verjetno borgezija oziroma aldo sigurno tudi nebi delali njihove priredbe.

  20. Tomica - 9.03.2009 ob 16:53
    Tomica

    Ker niso kritiki, jaz pa to počnem že dolga leta. Oni pretežno igrajo (za Braneta ne vem, videl sem ga nazadnje par let nazaj), jaz pa pretežno pišem. To je razlika… Pa verjetno tudi niso nikoli hoteli postati kritiki, glasbeni uspeh gor ali dol. Verjetno si slišal mit, da so kritiki glasbeniki, ki niso uspeli, pa potem pljuvajo. Ampak, kot pretežno v življenju; zadeve niso črno-bele, ampak v sivih niansah. Glede na to, da verjetno še komu iz Siola ne prija, da kot hišni bloger tako pišem o njihovih varovancih, pa to tudi ni nujno pametno početje ali PR “svoji” bajti… Ampak še ne štekam, zakaj bi jih hvalil…

  21. Tomica - 9.03.2009 ob 16:55
    Tomica

    najbol popularen bend vseh časov v sloveniji – uh! Če sem jaz hater, si ti ultrafan :)

  22. nikokaoja - 9.03.2009 ob 16:55

    Mene v bistvu boli k…. za siddharto, sam piZDA, bot mal pošten. Pa brez zamere.

  23. Tomica - 9.03.2009 ob 16:59
    Tomica

    Saj sem pošten – da povem to, kar slišim in (raz)mislim. Zamere pa ni, sem že zadnjič enkrat napisal: če se rugam ali če kritiziram, pač prileti nazaj, logično…

  24. nikokaoja - 9.03.2009 ob 17:01

    Kdo pa bi bil lahko potem najbolj popularen bend vseh časov v slo po tvojem? Najbolj, da napišeš še en blog o tem, da ti bom spet lahko težil kako nimaš pojma.

  25. Tomica - 9.03.2009 ob 17:10
    Tomica

    Hm, bom malo razmislil, ali bi se tega lotil po publiki (številu obiskovalcev na koncertih), prodanih platah ali katerem drugem parametru… Kak predlog, katero merilo je pravo?

  26. nikokaoja - 9.03.2009 ob 17:26

    Po publiki je brez veze, potem bi bili lahko tudi atomikharmonik najboljši.Kar poglej koliko folka hodi na veselice…
    Dejstvo je, da še dolgo ne bo nobenemu bendu uspelo napolniti štadiona kot siddharti, ne glede na to kako jim je to ratalo.Samo res te ne razumem, kako lahko praviš, da niso še nič dobrega spravili ven odkar obstajajo. Sem mislil, da si glasbeno bolj širok.Meni je vsaj pet njihovih komadov vrhunskih in sem prepričan, da moraš biti odličen glasbenik, da kaj takega lahko posnameš.

  27. Tomica - 9.03.2009 ob 19:06
    Tomica

    To o komadih je tvoje mnenje; meni pač nikoli niso bili the real thing, komadi gor ali dol. In o tem se mi ne da po vseh komentarjih razpravljati, tako kot ne o razmerju med mojo širino in všečnostjo njihovih komadov. Jasno mi je, da komu sedejo, komu pa ne – in jaz sem med slednjimi.
    Pri merjenju vatlov za najboljši band pa sam vidiš; publika ne, kritiki (verjetno) tudi ne, strokovne komisije so se od EME naprej še bolj priljubile življu, kdo je potem poklican? Ker to ni fuzbal, da igrajo prvenstvo in veš, da si se uvrstil, kot si igral (in kolikor te so ali niso pokradli sodniki, vreme, bog in ostali dejavniki). Pa vendar, če samo navedem eno dilemo za eno desetletko rocka – Pankrti ali Buldožer? Kdo je boljši? V taki dilemi bi bil tiho oziroma bi nov blog samo na te dve skupini lahko razpredel…

  28. klemen68 - 9.03.2009 ob 19:28

    1
    “so najbol popularen bend vseh časov v sloveniji”
    ja, med najstniki (za katere vemo, da niso kaj prida glasbeno izobraženi).

    2
    “verjetno borgezija oziroma aldo sigurno tudi nebi delali njihove priredbe” – ja, za denar tudi alternativec aldo naredi vse.

    3
    sidarta so uspešni in dobri glasbeniki?
    sidarta so kurac. za najstnice pa so ful špon hudi mega itd.

  29. nikokaoja - 10.03.2009 ob 08:09

    @klemen68
    1
    ne boš verjel koliko najstnikov je bolj glasbeno izobraženih kot nek 68 letnik
    2
    ja verjetno so res siddharta prosili na kolenih in ponujali neverjetne keše aldotu, da naredi njihovo priredbo.Who da fuck is aldo?
    3
    siddharta so res verjetno en kurac za zafrustrirane , netalentitane 68 letnike, recimo.

  30. Tomica - 10.03.2009 ob 08:28
    Tomica

    Nikokaoja – Aldo je car, ampak tole je samo medklic. Vidva kar nadaljujta tole debato, ne se name ozirat’…

  31. nikokaoja - 10.03.2009 ob 08:53

    poznam aldota, če ne drugje iz K4, davnega leta85-86, ko sem čisto slučajno uletu nekaj iskat v K4 dopoldan, ravno pravi čas ko so snemali en gey pornič na sekretu in aldo in njegov ljubimec,pozabil sem mu ime, sta bila glavna protagonista.

  32. Tomica - 10.03.2009 ob 09:54
    Tomica

    hehe, spomini neglasbenega tipa… drugače je Aldo itak možakar pred svojim časom, pa tudi njegovo znanje je pogosto koristilo mladim glasbenikom; nazadnje StrojMachine, nekoč Umek (ko še ni bil slaven) in v tem okviru dojemam njegovo remiks/sodelovanje z Siddharto.

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !