GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Twitter Twitter me je ujel…

Objavil/a Tomica 22.03.2009 pod glasba, mediji

Trditi, da je bil ta vikend črn, slab, je understatement (© Marko Crnkovič). Crknil mi je zaslon na prenosniku in od včeraj zjutraj več ne morem »normalno« računalnizirati sredi dnevne sobe, ampak sem se moral preklopiti na LCD v delovnem kabinetu in zdaj je delo znova delo. No ja, tudi teden poprej ni bil ravno briljanten marsikomu, zadeve bodo vlekle svoj rep v prihajajoče dni, a nekje na koncu tedna smo zaranžirali dva partija; enega za naslednji petek, ko bo v Ljubljani vrtel Jonty Skrufff, drugi pa za april, ko s krujem v K4 gostimo Lifted Sessions. Dva podatka, ki za večino najbrž nista povsem zanimiva, party ljudje in drum and bass massive pa si lahko rezervirajo dva nočna termina, bukirana ta teden. Pa je pogled uspešnosti v minulem tednu takoj drugačna. Ampak še nekaj je drugače. Ujel sem se na Tweeter.

»Ujel« je vsekakor pregrob izraz; prešnji petek sem bil porinjen v še eno socialno neskončnost, imenovano Twitter. O njemu so mi približno sredi lanskega leta prvič govorili naprednejši mladinci, konec prejšnjega tedna pa je šef poslal prijazno prošnjo, naj si člani Plemena končno naredimo svoje accounte. Priznam, da se mi s Twiterjem pojavlja vzorec, ki najverjetneje ni inerten samo meni; sprva me komaj prepričajo, da se kam prijavim, potem pa me ne morejo več dobiti dol. Na MySpaceu sem se zavedel, da je zares kritično, ko sem si odprl tretji upporebniški profil in ugotovil, da se mi istih ljudi ne da dodajati vedno znova. Pred FaceBookom (FB) je po poldrugem letu padel zid odpora in njegova interaktivnost z ljudmi ter razširjenost upravičujeta uporabo skupaj z dejansko obstoječo mrežo v realnem svetu, ki se posodablja na zaslonu. Kdo, kdaj, kje, kam, s kom, kako – vse je evidentirano, kolikor pustijo ljudje. In profili so očitno zelo odprte narave. Še…

Stalking (kot se lepo internetno reče zalezovanju) je pač postal del vsakdanjega sveta, John B. Je že zdavnaj posnel komad I’m staking you on MySpace, FB je pripeljal dogajanje, zdaj ga twittanje poenostavlja v SMS formi kratkih sporočil in hiperpovezav. Nato sem skozi ves teden in prve objave, pa tudi krog znancev, kmalu dobil pregled. Torej, kaj je Tweeter? Kombinacija preprostosti IRC kanalov in messengerja med prijatelji, ki ga lahko berejo številni. Ves vikend opazujem, kaj se dogaja mojim znancem in DJ-jem, ki so med popotovanji po plesiščih prav tipkarsko razpoloženi… kot prvoborec Bassline Smith, ki potem v razmikih javlja »Pandemonium is roadblocked tonight!! Done my set – checked a bit of pilgrim and jj frost…«, malo kasneje »Driving home – listenin to fabio on bbc radio 1«, pa »dropped into youngman presents @ blend – got stopped by police in the car park on way home…..long tings!!!!!« Ali Shy FX, ki je na ameriški turneji in prijavlja »Just got to the hotel.. Got 15mins then it’s gig time.. I’m smashed«, »Highlight of last nights party is armand van helden telling me he’s an old time junglist and grew up on my music« in osveži status »Just made the flight.. Phew! Next stop LA« Med vsemi glasbeniki itak kraljuje Snoop Dogg, ki na Tweeterju kaže, kako se mu meša v glavi in vrhunec zezanja je anketa »Who should be the first honorary King of Twitter?« – on ali P. Diddy (ali kako je že tistemu drugemu ime…)

Samega sebe pa sem presenetil, ko sem po dveh dneh s spiska tistih, kijih sledim, pometal dol redakcije vseh večjih medijev, ki jih sicer v klasičnem svetu tudi rad prelistam; vsi Economisti, NME-ji, FT-ji in ostale sorodne naveze so se nehale uporabljati v poldrugem dnevu – zame iz razloga, ki me moti, komu drugemu bo všeč prav to: preveč konstantno bombardiranje z novicami je bil že novičarski kanal s konkretnimi javnimi informacijami. Po mojem skromnem in začetniškem mnenju pa je prednost twittanja ravno back-info, osebni dogodki, pa hiperpovezave na sveže komade in mikse. Korporativno, individualno, meje so po eni plati v industriji postale zelo zabrisane; po drugi pa je dodajanje korporacij ali blagovnih znamk na spisek »prijateljev« v katerem koli socialnem mrežju početje, ki se šele razvija in za katerega nihče ne ve, do kod bo segel razvoj. S Twitterjem sem torej klasično šel od zavračanja do začetne infekcije, ko mi skozi (vsako)dnevno uporabo pričenja postajati všeč. Ravno sem ujel še Zincov link na nov EP, ki se toči na komp, in novi štirje komadi, ki prihajajo zastonj in legalno.

Tako, kot se eni mediji rodijo in zacvetijo, drugi odmrejo. Včeraj je v tiskani obliki odmrl InDirekt, preimenovani naslednik Direkta, tako kot je požarno raportirala črna vrana. Nesrečnik od časopisa, na katerem sva z Novakovim Luko porabila natanko mesec dni, da se potem ob odhodu nisva niti ozrla nazaj ali zganjala kak cirkus. Pol stare, disperzirane ekipe Mladine – tako imenovani »pobalini«, ki so se jih dokončno znebili iz sedaj jako resne redakcije in še boljše uprave kot nekoč – se je premaknilo tja, nekateri so vztrajali do konca, novo jutro zanje bo Dobro jutro… bom raje članek prilepil, da ne nakladam, in grem pogledati, kaj se dogaja na twitu…

PS: Ravno ujet zadnji drobec Twitterja: Shy FX za dobro jutro znori »Someone stole my music.. That’s what happens when promoters let 2 many ppl backstage.. Fucking pissed«. Nato pa mu odgovori DJ Zinc: »screwin. you’re in the states tho right? cant you grab a gun and shoot up the place?«

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

8 odgovorov na “Twitter Twitter me je ujel…”

  1. IZTOK GARTNER - 23.03.2009 ob 00:13
    IZTOK GARTNER

    Bil sem pri Direktu, ko je že začel umirati. Zadnje pol leta. Imel sem kar nekaj dobrih rubrik. Požarja ni več bilo zraven, a imidž je bil uničen do konca in se zadeva ni več mogla pobrati. Indirekt pa je bil, če mene vprašaš, le zato, da se je pobralo še nekaj denarja od “sponzorjev” v času volitev.

  2. Tomica - 23.03.2009 ob 08:04
    Tomica

    Imidž, ja… Pa tudi parcelacija prekratkih člankov, ki se (pre)hitro preberejo. Ljudje so ostali na Novicah in ornk formatu zgodbe preko pol ali cele strani; čeprav Twitter po drugi strani preferira kratka sporočila. Kje je zdaj prihodnost? Hipotetično – so “boljši” ali bolj priljubljeni dolgi ali kratki blogi ?

  3. IZTOK GARTNER - 23.03.2009 ob 15:23
    IZTOK GARTNER

    Hm, po moje gre za navado bralcev. Za tako imenovani čredni nagon. To je vse.

  4. Tomica - 23.03.2009 ob 16:19
    Tomica

    Hjah, navade se spreminjajo, ponavadi skupaj z mediji oziroma človeškimi dejavnostmi nasploh. Drugače se novi mediji in novosti nasploh ne bi prijemale. Čredni nagon pa obstaja, ampak v tako individualizirani dobi zagotovo ni odgovor na vse.

  5. nevenka - 23.03.2009 ob 22:05
    nevenka

    Načeloma raje preberem kratke in jedrnate, žive in nesuhoparne zapise, pa vseeno kje, tudi na blogih.
    Dolgo nisem vedela kaj je blog, za twitter imam torej še čas, he, he…
    počasi pa sigurno.

  6. mica - 24.03.2009 ob 07:49
    mica

    problem tovrstnega časopisja je v tem, da so postali preveč politično tračevski. Komur pač godi branje tovrstnega pisanja, se je raje preusmeril na Blogovje, ki ponuja enako ali še več- pa še brezplačno je.
    Sicer pa- žal raziskave kažejo drastično upadanje naročnikov tudi pri t. i. “resnih časopisih”. Ki so to nekoč res bili, a so jih dandanašnji njihovi novi lastniki skvarili do te mere, da ob branju člankov še tako ortodoksno pripaden bralec pričenja dvomiti v napisano….
    Bizaren primer:
    eden od (občasnih9 piscev v enem od slo časopisov je v predvolilnem času pljuval “vse živo” po bivšemu finančnemu ministru, te dni pa je- na neki okrogli mizi- vehamentno priznal, da vse tako kaže, da je bil dotični še najboljše, kar smo kdajkoli imeli, hehehe.
    In ko se je- povsem nepričakovano- nanj vsul plaz zelo zanimivih očitkov, je nazadnje, ko je bil porinjen v kot, moral priznati, da je takrat pač pisal tako kot so naročniki “želeli”.

  7. Tomica - 24.03.2009 ob 10:05
    Tomica

    nevenka – Twitter ima isto dolžino kot SMS oziroma je celo malo krajši. Tako da imamo že v glavah format, sama uporabnost pa je – kot vedno – odvisna od soljudi, ki/če ga uoprabljajo. Ampak kot praviš – počasi. Bomo videli, katera novost me bo poneumljala čez 2 meseca ali leti :) ))

    mica – Servilnost v pisanju za neke ljudi ali lobije ni nova zadeva, imaš pa 101 % prav, da je okužba “resnih” časopisov z rumenostjo povzročila škodo nakladam. Po moje ni samo internet kriv (kot alternativni kanal, na katerega vsi kažejo s prstom), ampak resna dilema – pri meni vsako soboto – ali se mi da kupiti dnevni časopis zaradi priloge, ki je bila včasih del rednega branja. Sicer pa mislim, da bi Crni na to temo lahko kakšno več povedal, kot na primer zakaj so nehali izhajati Razgledi ali kateri drugi časopis – ali je kriv net ali ne. Po moje se je vsa družba vulgarizirala (sorazmerno s politično retoriko v parlamentu) in pač ljudje tripajo na brezplačnike, ne pa na kakovost informacij. Civilizacija popustov ob zapravljanju pač rabi trače za čigumanje misli, da spregleda resne probleme. Kot so peli Parafi “Visoka tiraža, nepokretna masa, visoka tiraža, poslušna smo masa… ” (tiraža=naklada)

  8. Stric Bedanc - 27.03.2009 ob 10:51
    Stric Bedanc

    Sem ga še jaz natestiral prejšnji teden in sem se zahaklal nanj. Predvsem na objave par meni najljubših komikov :mrgreen: Dodatno sem si paruknil še vse objave s twitterja, da mi jih kaže na blogu, da ima vsaj iz tega naslova kanček več rednega osveževanja :)

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !