GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Reunion

Objavil/a Tomica 8.06.2009 pod glasba, koncerti, ustvarjanje

Ponedeljek je lahko tudi en zelo nenavaden dan, ko se zbudiš med slabotnim in bolanim počutjem in nato ugotoviš, da nimaš pojma, odkod sprememba zdravja. Nedvomno me niso ubili The Killers, ki sem jih poslušal kakšno uro in nato odšel; organizacija dobra in logična, pristop ni bil odbojen, zapolnjenost kar solidna glede na mokro vreme, cene pijač solidne (in nekako sem imel vtis, da šanki tokrat niso bili eden glavnih virov prihodka), za zvezde pa sem že prej vedel, da ne bom dol padel kot šopek najstnic pred idolom. In niso krivi Ubijalci; takisto se mi dogaja s temi kao-kitarskimi bendi v pop formatu, ki jih ne prenašam najbolje še od inovacije brit-popa naprej in jih nisem prebavljal z veseljem niti v poznejših časih in reinovacijah Franz Ferdinand ali Scissor Sisters. Gremo naprej.

Killersi imajo bas za vodilni inštrument, v katerem se utapljata vokal in kitara; slednje pa je za moje potrebe zbujanja energije bilo absolutno premalo. Vedel sem, sam sem si kriv… Tisto, kar me je sinoči impresioniralo, je bila preprosta, a dementno učinkovita razporeditev in uporaba lučkarskega arsenala, ki so ga uspešno dušile preproste vizualizacije za hrbti skupine. Sem se ene petkrat vmes opomnil, da sem vedel, kam in na kaj grem; škodilo mi ravno ni, videl sem, da jutujevstvo kot pojav še obstaja in da bom drugič manj reflektivno kritičen do velikih Ircev, ko bo beseda nanesla nanje, Bono gor ali dol… Ampak tam pod odrom je tisoče najstnic in najstnikov veselo skakalo, oni so se imeli super in njim je bil koncert tudi namenjen. Itak!

YouTube slika preogleda

(posnetek sem si sposodil pri nekomu, ki je snemal, kjer ni bilo dovoljeno…itak!)

Po besedi našega sponzorja dogodka nazaj na nedeljo pred Killersi; cel včerajšnji dan je bil posvečen glasbi. Kot v bistvu ves minuli teden, ko sem se najprej jbl s popravilom pozavne in ugotovil, da so popravljavci inštrumentov približno sorodna branža kot raznovrstni gradbinci. Najprej dva dni kličeš, preden dobiš mojstra. Ko ga končno prikličeš (ker prosiš gospo v firmi, da te pokliče nazaj, pa te seveda ne pokliče…) in mu razložiš okvaro, se skušaš dogovoriti, da te pokliče, ko bo popravil inštrument. »Skušaš« zato, ker te ne pokliče, ampak pokličeš ti in ugotoviš, da lahko prideš po kovček z glasbilom. Res pa je tudi, da tovrstna popravila ne trajajo par tednov, ampak nekaj dni, tako da ni imelo smisla tarnati. Raje bom pazil, da ne ponovim napake s svojo pozavno, ki sem jo storil pred dvema letoma; s Carino smo na nacionalki snemali koncert in pri zadnjem komadu sem povlek (ali cug, torej dolgi del, ki ga raztegujem) konkretno zabil v mikrofon in odsihmal ni več drsel. Dva tedna kasneje sem nehal igrati s Carino, dve leti kasneje pa znova igram, oziroma vadim in se pripravljam na nastop 20.-tega na Njoki festivalu.

Zakaj sem nehal in zakaj znova začel, je manj pomembno (OK, bili so bolj osebni kot glasbeni razlogi, vsekakor pa sem kar nekaj tehtnih razlogov/vzrokov/povodov povzročil. sam SIcer pa – če dva povsem divja modela čepita zataknjena v avtu in blatu od polnoči do šestih zjutraj in se ne moreta premakniti, si imata čas povedati marsikaj, kar jima leži na duši…). Reunion je en hecen, a suveren občutek, ko prideš nazaj v plac v Savcu na znan ter znova domač teren. Ko obvladaš komade in še vedno ne znaš vse tekste na pamet, kot jih nisi prej (in kot spremljevalni bolj-vokal-kot-pevec itak moraš znati samo refrene…) ter postajaš nazaj del nečesa, kar si že bil. Vmes se je v bendu spremenil bobnar, namesto Zdraveta in živalskega ritma je zdaj tam Roman, pod njegovimi bobni pa se je nabrala plast iveri od polomljenih palčk. Po dveh dolgih vajah sem pričel pridobivati sapo, ton se počasi normalizira, na trenutek izstrelim catchy melodijo, nato pretiravam… Značke (tags): vaje, trening, uigravanje, kondicijski.

Še prej, popoldne, sem visel pri Igorju v Spodnji Šiški in delal na BeatMyth projektu, ki ga furata z Mitjo in na katerem sodeluje N’Toko in še kdo… Z Igorjem je zgodba takšna, da sva nekaj let (7, če sem točen) sodelovala znotraj Illegal kruja; Igor aka PlankTon je vrtel in vrtel, za razliko od ostalih članov kruja pa ni kaj dosti produciral svoje drum and bass glasbe. Malo mu je skozi čas usahnil interes za drum and bass in narastel je interes za breakbeat (podobno kot meni), pa tudi v produkcijo glasbe nasploh se je bolj spustil; vmes je odšel na šolanje za zvočno-tonskega mojstra in talent se je lahko pričel razvijati. Vmes se je nabralo njegovega dela za druge izvajalce, pa tudi Mitja alias Mike Preeters je pričel delati z njim in nastal je BeatMyth. Presenetilo me je spoznanje, da je trajalo kar nekaj časa, da se vklopim v njun projekt; eden izmed teh komadov me je čakal na namizju od aprila, ampak brez inštrumenta mu nisem niti prav pristopil. Včeraj je bilo zabavno in po dolgem času mi je bil celo en Apple simpatičen (glede na vsebino, ki se skriva tam na njegovem disku…), njegova vrednost pa višja od denarne. Skratka, nekaj komadov je, ki niti ne zvenijo povsem 100 % elektronsko oziroma v tem duhu. Kakorkoli, z idejami ni bila težava, samo še snemati moramo. In tale vrnitev v glasbo je bila odrešitev za promocijske aktivnosti, ki jih je zadnje čase vse manj oziroma so vse manj vezane samo na glasbo. 1,2,3,4…

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

22 odgovorov na “Reunion”

  1. mweiss - 8.06.2009 ob 15:50

    O, marička. Razmišljal sem na katerega hudiča me spominja ta njihov repetitivni melanholični fluid, ki si ga opisal kot »z basom kot vodilnim inštrumentom«. JOY DIVISION! Fantje so jih najbrž še kako poslušali, da so se jih navzeli.

  2. mweiss - 8.06.2009 ob 16:04

    Aha, pri New Order so se fantje učili! In prevzeli ime!
    http://www.dailymotion.com/video/x5siz_new-order-crystal_music

  3. tondija - 8.06.2009 ob 16:22

    “In niso krivi Ubijalci;
    Vedel sem, sam sem si kriv…”

    Spoštovani pisec, glede na to, da naj bi bil glasbeni poznavalec, navsezadnje tako tudi prodiraš v blogerski prostor, se pravi z grasbatorijem = glasbeni laboratorij (kar namiguje na natančno analiziranje in eksperimentalnost), bi bralec pričakoval nekaj tehtne kritičnosti ne pa nekakšno “zmedeno mlačnost”. Ob branju nenavadnosti tipa: “…DEMENTNO učinkovita razporeditev in uporaba lučkarskega arsenala…”, ki naj bi avtorja najbolj navdušila se vprašam, če se bloger nemara ne boji čigave zamere in kritiko zapakira v paket sprenevedanja.
    Podajanja v nekonfliktnost tipa “bilo je genijalno slabo” je “scena” polna, zato menim, da je podobno nategovanje in zehanje po blogih nepotrebno.
    Izgleda, je po večmesečni vpijoči propagandni kampaniji za đabest-kilers poneumljanje vendarle uspelo…pa, nou penik sej ni tolk bed kot se bere itak smo si za vse krivi sami!

  4. Tomica - 8.06.2009 ob 16:31
    Tomica

    mweiss – ampak razlika med pevcema in interpretacijo je ogromna

    tondija – ne vem, kje sem zapisal “zmedena mlačnost” in “bilo je genialno slabo” ? V usta oziroma na tipkovnico polagaš frazi, ki ju nisem uporabil, zlepiš z nekaj navedki in zapakiraš vse skupaj kot paket sprenevedanja. Lepa manipulacija, ampak ni na mestu. To, da dvomiš v moj zapis, je tvoj problem. Preberi še kakšno mnenje koga, ki je bil na koncertu, pa boš ugotovil, da imajo vsake oči svojega malarja. Tudi tvoje. PS Lajti so bili res vrhunski.

  5. mweiss - 8.06.2009 ob 16:57

    Absolutno, se strinjam! Saj to jim ne štejem v slabo. Slabo bi bilo če bi se zgledovali, khm, na primer pri Madonni. :)

  6. Tomica - 8.06.2009 ob 17:01
    Tomica

    lol… ta bi bila pa huda. Sicer sem jaz pod prejšnjim mojim blogom bral nabijanje o U2 in sem komaj na koncertu dojel, da se je to verjetno vsaj deloma nanašalo na občasni glasbeni občutek

  7. Pris - 8.06.2009 ob 17:07
    Pris

    @mweiss:
    Igrali so tudi priredbo pesmi Shadowplay. ;)

  8. tondija - 8.06.2009 ob 17:39

    Prepričan sem, da se moj komentar bere, tako da je očitno kateri zapis v navednicah je moje mnenje o blogu in kateri citat iz bloga je dejansko komentiran.

    Puhlica o vsakem malarju z lastnimi očmi ni realna. Strokovnjak ima na svojem področju več kredibilnosti. Obstaja diskurz in obstaja z dejstvi ali lastnim izrazom podprto mnenje,…ker drugače je lahko tudi vse relativno.

    Moj komentar je mišljen kot poskus kritične vzpodbude…ker: berem tvoj blog.

  9. Tomica - 8.06.2009 ob 18:16
    Tomica

    tondija – glede komentarjev je odgovor pritrdilen samo, če nekdo bere tvoj komentar in išče vse v tvojih narekovajih v mojem tekstu. Če tega ne počne (kar je po moje večina), bo mnenja, da sem tovrstne opise uporabil jaz.

    Tisto o malarju ni puhlica; ljudje še vedno glasbo pretežno poslušamo po svojih referencah in všečnosti glasbe, ne pa po strokovnih kriterijih kritikov (ki jim vendarle ne gre odrekati vpliva na naše mnenje ali na odstiranja novosti, ampak če bi ljudje samo kritike poslušali in brali, potem bi bil nivo drugačen, kot smo mu priča). Se mi pa zdi, da je nekorektno soditi o popu/glasbi vobče, če ti a priori nekaj ni popolnoma všeč. Tudi sicer se ob tovrstnih situacijah zatekam v druge dimenzije pisanja, ker recenzija oziroma kritika (da ne rečem graja) še zdaleč ni edina kategorija, v kateri se da poročati o glasbi…

  10. tondija - 8.06.2009 ob 20:03

    tomica – niti z besedo nisem govoril o glasbi, temveč o načinu tvojega pisanja in nečemu, kar je bil poskus neke kritike, oziroma opažanja (ker si zapisal, da ne želiš kritizirati,) s tvoje strani pa se je razvodenelo v lahkotni nejasnosti. Uf, okej. Primer:

    “…odkod sprememba zdravja. Nedvomno me niso ubili The Killers, ki sem jih poslušal kakšno uro in nato odšel; organizacija dobra in logična, pristop ni bil odbojen, zapolnjenost kar solidna glede na mokro vreme,…”

    1. Vehementno začneš s svojim zdravjem, a ne zaključiš in sploh ne vemo zakaj si začel oziroma kaj je s tvojim zdravjem.
    2. …očitno si zdravje, sicer nespretno in dolgočasno, izpostavil le zato da bi povedal, da Killersi sploh niso tako zelo slabi
    3. …ampak potem poveš, da si koncert zapustil po kakšni uri. In mi ne vemo, ali je bil koncert tako kratek ali tako dolgočasen, da ni bilo vredno čakati zaključnega vrhunca…bisa…itd, ali pa si se ti že takrat le bolj slabo počutil.
    4. no potem poveš da je bil koncert dobro organiziran….kar je, verjetno, dobro
    5. ampak potem zapišeš, da pristop ni bil odbojen…karkoli že to naj bi pomenilo…in s tem stopaš po poti nekakšne politične
    korektnosti, kjer vse kar ni slabo je dobro.
    6. sledi, komentar o slabem vremenu in solidnem obisku…nič pa na to temo ne napišeš o dejanskem številu obiskovalcev…in spet nič ne izvemo. Kar bi bilo pri tej prireditvi zanimivo je namreč ocena obiska glede na fenomen Mobitelovih PODARJENIH VSTOPNIC in šele potem morda glede na vreme.

    Tako, začel sem z zdravjem, končal z vremenom (zeh)…več se mi ne da.

    Berem te zato, ker se najin glasbeni ukus, tudi glede na vse tvoje navedbe v blogu, precej ujema, pa tudi rad si pustim predstaviti kaj novega. Ampak v slovenskem prostoru in medmrežju je težko zaslediti kakršenkoli tehten ali kreativen zapis v zvezi z glasbo. In sem razočaran. Pa ne bom zaključil z itak!

  11. Tomica - 8.06.2009 ob 22:56
    Tomica

    Še enkrat – vsake oči imajo svojega malarja in vsaka domišljija drugače dojema zapisano. Nekaj je skupni kod razumevanja, nekaj posamična percepcija. Ampak greva po vrsti, kot si ti razfragmentiral moj odstavek:

    1. Z mojim zdravjem danes ni vse v redu, hvala za vprašanje

    2. mnjah (beri spodaj pod 6)

    3. Koncert je menda bil dolg uro dvajset, uro in pol. Dve tretjini, reciva. Ni se mi jih več dalo poslušati.

    4. Dobro je nedvomno dobro, ob tem mi pride na misel tudi tradicionalen (mislim da dolenjski) pregovor “Kar je dobru nej slabu”

    5. Vse, kar ni slabo, je dobro? Hm, niti ne. Pristop po potki je bil precej dolg, ampak v primeru ogromne gneče (ki je ob prihodu ni bilo) bi dobro funkcioniralo

    6. Glavna dilema vikenda je bila, če bo v nedeljo zvečer lilo kot iz škafa. Verjetno so pri Mobitelu podkupili sončno upravo, da je od poznega popoldneva bil relativen mir z neba in se je moja cinična malenkost odpravila na enourno pavzo glasbenega tipa, ki so jo pač Killersi omogočali. Prizorišče ravno ni bilo tolikanj pregledno, da bi gladko zaznal množico, ampak po prostem očesu sem ugotavljal, da je ne manj kot 15 tisoč, težko da več kot 30. Ravnina pač skrajša preglednost…
    To da nabijaš, da so zastonjske vstopnice fenomen – hja, niti niso. Ampak če se dela recimo korporacijski dogodek za naročnika in 500 ljudi ni pompa, ker ni potreben in pač za dogodek ne izveš. Sicer pa je že nekaj let v pogonu sinergija koncertov/festivalov in raznih A. telekomunikacijskih operaterjev B. proizvajalcev alkohola, še posebej piva C. monopolistov, ki jim za nek namen res ne igra vloge 500 €, kot se mi pogosto dogaja na drugih scenah – tudi korporacijskih. Zakaj je stanje pri nas tako, kot je? Ker smo mali in imamo v vsej državi manj ljudi kot jih ima Beograd ali Munchen. Posledično nismo zanimivi za razne sponzorje (Tuborg, Carlsberg itd) in smo obsojeni na A.- beri Mobitel in Simobil, na srečo imamo vsaj dva operaterja, ker C. v Sloveniji po defaultu pač ne šljivi masovne kulture.

    Ampak zdaj, ko si že vprašal, še resna recenzija (kolikor jo bom zmogel z ležernim nedeljskim pristopom h koncertu, bral jo boš pa ITAK samo ti :) ):
    The Killers so iz Las Vegasa in to pomeni, da so iluzija. Ki lahko vstane – namesto iz puščave – tudi iz blatnih Stožic in v iluzijo pripelje ducate tisočev pretežno mladih najstnikov, pa tudi generacij njihovih potencialnih staršev. Ekspresi glasbenih trendov različnih generacij nas vedno znova soočijo z dejstvom, da se staramo in da preprosto ne poslušamo najstniških bendov (če zaenkrat še imamo srečo, preden nas zajame tovrstno preživljanje odraščanja otroka). Ne pozabimo – nekoč so bili teen bendi tudi The Beatles ali Rolling Stones, ki danes stojijo kot temelji rock(‘n’roll)a. Jasno, še več je bendov, ki so izgoreli v trasi one hit wonderjev ali neuresničenih in neodigranih potencialov, ampak gremo nazaj na Killerse.
    Iluzija blišča luči, preprostega odevanja odra v eno, izrazito barvo in posredovanje preprostih sporočil (ikonografija srčkov, napisa benda in še česa) so namenjeni najstniški publiki, ki pač uživa in ima pravico uživati. Jasno pa je, zakaj The Killers ne dosežejo starejše publike: ker so jih že slišali. Ne v isti preobleki, za istimi obrazi in v istem času, toda zvenijo kot deja-vu. Koliko dober ali slab, je stvar okusa posameznika, njegove tolerance, odprtosti itd.
    Njihov vstop je bil soliden, takoj prečno v prvih petih komadih pa sem prepoznal (najmanj) dva z zadnje plate, ki sem jo nekje vmes prebavljal in je nisem prebavil. V živo so mi čez obdobje 8,9 komadov postali preveč enolični za nepoznavalca in ne-fana. Tisti fani spodaj pod odrom so dvigali roke, kričali… Bend pa po moje ni ravno nastopal na življenje ali smrt; komunikacija pevca z občinstvom je prišla komaj okoli petega komada, pa čeprav se je mladež odzivala.
    Glasbeno sem že opisal zgoraj; en glasen, debel bas (za pop-rock koncert, sicer je to pussy kategorija) in soliden ritem, pretiha kitara in pevec, ki ti lahko sede ali ti gre na živce (obkrožimo lasten vtis).
    Glede na to, da sem danes planiral dolg deloven dan, sem se s koncerta spravil okoli 22h. Sprehod, pol pa čudno jutro in nato sem se spravil nekaj napisati, da skušam zagnati dan…

  12. tondija - 9.06.2009 ob 00:28

    hvala za odgovore, lep pozdrav.

  13. Odium - 9.06.2009 ob 01:05

    Škoda, da po koncertu nisi doživel svinjarije, ki so jo mobitelovci/pristopovci/policaji privoščili zmagovalcem ITAK đafesta in kitaristu Killersov… o dogodku so zaenkrat poročali samo na dveh spletnih straneh (v vip šotor je bilo baje povabljenih okoli 280 novinarjev), ostali so pa več kot očitno stisnili rep med ritnici in se zraven še malce posrali.

  14. nevenka - 9.06.2009 ob 08:18
    nevenka

    No, na blogih pa lahko vsak človek izrazi tudi svoj okus, če hoče.
    Jaz za kup stvari vem, da so dobre, pa mi vseeno niso všeč, celo obratno kdaj. Mislim, da to smem povedati. To je namenjeno tondiju, ki misli, da so blogi namenjenemu čistemu objektivizmu.
    Ravno nasprotno.
    Sicer bi kup blogov lahko kar prepovedali, tako zelo poneumljajo.

  15. Tomica - 9.06.2009 ob 08:22
    Tomica

    tondija – ni ‘blema, samo za jezik si me moral(a) vleči

    nevenka – popolnoma res, zadnja (ali trenutna) svoboda govora je na blogih

    Odium – linke, prosim (po resnici pojma nimam o čem govoriš, pa tudi v VIP nisem bil vabljen ali bil tam, če se je to dogajalo tam)

  16. Pero - 9.06.2009 ob 11:49

    LOL na Tomičinem blogu – Nad celulit s klinično preizkušenim serumom!

  17. Odium - 9.06.2009 ob 15:58
  18. Tomica - 10.06.2009 ob 10:44
    Tomica

    “Dogovorjeno je bilo, da The Killers prizorišče zapustijo pol ure po koncertu. ‘Booking’ agenti niso dovolili nastopa drugega benda, dokler so The Killers še na lokaciji. Na prigovarjanje organizatorja in Dava Keuninga so deset minut pred polnočjo le popustili,” pojasnjujejo na Pristopu.

    Kolikor iz tega štekam, je najprej management benda kompliciral, nato pa so jih iz benda pregovorili deset minut pred polnočjo. Tako da mislim, da je “krivda” za incident na strani policije, ki je izvajala omejitev dovoljenje.

    Pa ne me zdaj razumeti, da branim kogar koli. Imam sorodno izkušnjo z dogodka, ki smo ga delali na Metelkovi leta 2006. “EXIT za Metelkovo” se je imenoval, bilo je par tisoč ljudi in pred glavnim odrom je bilo nekaj pred pol eno še ogromno ljudi. Pa so nas vprašali, če bomo ugasnili ali pričnejo pisati kazni. Ena čudna situacija je to, ko izbira ni izbira…

    Kar se sorodnih aktivnosti policije tiče pa so tudi razumljive z njihovega stališča; lažje je kasirati in obvladati organizatorja kot množico, s katero se težko spoprimejo. In od njih res ne gre pričakovati toleranco pri podobnih dogodkih, pa čeprav bi bila dobrodošla…

  19. mile - 11.06.2009 ob 18:01

    poznam situacijo ko so organizatorju rekli: a ugasnete ali začnemo pisati kazni? in je odgovoril: če že morate, pa pišite :)

  20. Tomica - 12.06.2009 ob 11:39
    Tomica

    samo predvidevam, da organizator ni bila agencija za stike z javnostmi…

  21. mile - 12.06.2009 ob 15:08

    nene, navaden kulturnik, ki mu je mnenje obiskovalcev pomenilo več kot zaslužek. oz dogodek je bil itak free. na koncu pa pač jurja ali dva evrov minusa :)

  22. Tomica - 12.06.2009 ob 15:28
    Tomica

    prostovoljna žrtev sistema iz ljubezni do glasbe… stvar karakterja

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !