GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Esma in Borat

Objavil/a Tomica 1.08.2009 pod glasba, mediji

Minule dni se je končala ena tistih glasbenih zgodb, ki se je vlekla po sodiščih nekaj let in ki je odprla kar nekaj vprašanj, vezanih na glasbene pravice. Esma Redžepova Teodosijevska je namreč leta 2006 tožila producente filma »Borat«, v katerem se je pojavila njena legendarna pesem Čaje Šukarije, ki jo je posnela pri njenih 12. letih.

YouTube slika preogleda

Sama glasbena spremljava filma Borat je podobno zavajujoča kot lik, ki ga je Sasha Baron Cohen ustvaril precej bolj sočno od naslednika Brüna, ki ima bistveno manj zabaven odziv kot slovit(ejš)i predhodnik. V bistvu od Ali G./Borat/Brüna pričakujem kak nov lik, saj so našteti trije reciklaže angleškega TV smeha The Ali G. Show, ki je najbolj posrečen od vsega.

Esma je bila užaljena, da so ji pesem uporabili v filmu, pa tudi Naat Veliov iz Koćani Orkestra, katerih glasba se je prav tako pojavila v filmu. Krožile so različne interpretacije tožbe, omenjali so se zneski od sto tisoč evrov do osemsto tisoč dolarjev, zadeva pa je poniknila do tega tedna.

Usoda je hotela, da sem se pogovarjal z obema stranema v tem sporu. Na eno lahko postavim nemškega glasbenika in producenta Shantela, katerega komadi so se prav tako pojavili  na omenjenem soundtracku za Borata (ki ima svoj članek celo na Wikipedii) in ki je na ciganskem glasbenem štihu revitaliziral svojo kariero. Posebej simpatičen mi je zaradi dejstva, da v njegovem ansamblu trobento igra Mariborčan Janez Vouk (al’ prav se piše Vovk?), ki se ga spomnim še iz svojih glasbenošolskih dni, in da je sama glasba precej živahna. Shantela sem ujel dve poletji nazaj na dunajskem Donauinselfestu in med pogovorom nisem želel mimo Borata in Esme:

Kaj pa Esma Redžepova, ki ni zadovoljna z Boratom ne zaradi vsebine ne zaradi uporabe njenega komada, in hoče 800.000 evrov odškodnine? Kaj nasploh menite o interpretaciji, da se danes ciganska glasba eksploatira podobno, kot se je nekoč blues?
Shantel: “Najprej – ciganske glasbe ni. Obstaja tradicionalna glasba v različnih regijah, kot so Vojvodina, jug Srbije, v Romuniji Bukovina in Transilvanija, in obstajajo dobri glasbeniki. Nekateri oziroma večina, predvsem pa tisti zelo zelo dobrih, so Cigani. Toda to je druga zgodba in to še ne naredi glasbe za cigansko. Cigani so kot glasbeniki v Jugovzhodni Evropi zelo pomembni, vendar ne moremo posploševati. Kar se tiče Borata – tam, kjer je denar, se pričakovanja ljudi spremenijo. Esma je pesem Čaje šukarije pred leti prodala založbi, ta pa jo je licencirala pri produkciji Borata. Dogovor bi morala Esma skleniti s svojo založbo, ne s producenti Borata, ker se ti ne bi spustili v tveganje objave brez dovoljenja.”

Debata o ciganski glasbi bi lahko bila precej bolj sočna, kot je po navedenem razmišljanju. Ampak v esenci je Nemčevo legalistično gledanje precej razumljivo. Še posebej zaradi dejstva, da se na njegovih prvih dveh albumih z Bucovina Clubom odseva ogromno melosa, napaberkovanega z vseh koncev Balkana. Sodba, temelječa na desetletju in več glasbene produkcije in rafiniranega bregovićevstva nad izvorno glasbo.

Usoda – kakršna pač je – mi je tričetrt leta kasneje namenila ‘phoner’ z Esmo Teodosijevsko Redžepovo, ki sem jo intervjuval pred lanskim koncertom v Cvetličarni. Esma je brez dvoma pravljična oseba par excellance: za sabo ima okoli 60 albumov in 15 tisoč nastopov. Esma je – med drugim – ambasadorka Združenih narodov za begunce in dvakratna nominiranka za Nobelovo nagrado za mir. Kličejo jo Kraljica Romov in Romska pevka stoletja. Povsem fascinantno pa je tudi mama 47 (sedeminštiridesetim!) posvojenim otrokom, ki sta jih s pokojnim možem Stevom Teodosijevskim vzgajala v glasbenike.

Kaj pa uporaba vaše pesmi Čaje Šukarije v filmu Borat? Menda niste bili veseli, da so jo uporabili v tem humorističnem filmu…
Esma: “Nisem bila zadovojna; moj nizozemski producent, ki je izdal pesem, jo je posredoval brez tega, da bi si prebral scenarij.  Jezna sem na to, kar je Borat igral, ker se je norčeval iz Judov in Ciganov, iz sveta nasploh. Sama si – ko od mene želijo mojo glasbo za filme – najprej preberem scenarije, kjer bi se naj moje pesmi pojavile. Moji tuji producente pa ne zanima scenarij, ampak denar in finančni vidik nasploh. Ne morem reči, da mi niso plačali, nisem pa vesela, da moja pesem sodeluje v filmu, ki je negativen zame. Nisem proti uporabi svojih pesmi v filmu, toda ni bilo pozitivno za Rome.”

Esenca je bila (očitno z avse vpletene) v producentih in površnosti, da niso prebrali scenarija, je povedala vsaj trikrat. In tukaj se lahko pravzaprav zaključi debata o krivdi; kajti če je dejstvo, da so producenti Borata dobili ogromno tožb (Sasha Baron Cohen je te dni pri Lettermanu omenjal številko dvesto) v Ameriki, državi ki živi v odvisnosti od sodnega vzpostavljanja vsakovrstnih odnosov, je dejstvo tudi, da so tožbe pričakovali. Da so imeli za to namenjene fonde, ki pač odpadejo na tovrstno »kreacijo« koncepta in konteksta, v katerem se – paradoksalno – za realistični učinek filma vse ponaredi!

Nazaj k glasbi in ideji zlorabe. Shantel je vmes posnel ploščo Disko Partizani, Esmi pa so ta teden prisodili 26 tisoč € odškodnine, zamenjala pa je tudi omenjane nizozemske producente. Na koncu je po nekaj letih celo dosegla pravico – izmerljivo v evrih in centih in predvsem precej daleč od prvotnih napovedi zneska. Ostaja pa Borat, ki je nedvomno bolj slovit (in zavajujoč), kot so Čaje Šukarije in njih uporaba/zloraba. Ter dejstvo, da Čaje Šukarije ostajajo v filmu, razširjenem po vsem svetu in verjetno priljubljenega tudi pri zanamcih. Kompenzacija da, sprememba ne. In takrat ne bodo več govorili o tej tožbi…

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

3 odgovorov na “Esma in Borat”

  1. Sveljub - 3.08.2009 ob 20:54

    Vouk, Tomi, …, brat od “malega Vukeca” ;)

  2. Tomica - 4.08.2009 ob 07:41
    Tomica

    Sveljub – natanko to korekcijo sem rabil, hvala… brat od bobnarja Janeza, vem…

  3. Nieves35KATHRYN - 12.07.2011 ob 20:44

    A lot of specialists state that credit loans help people to live their own way, just because they are able to feel free to buy necessary goods. Moreover, different banks offer sba loan for different classes of people.

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !