GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Marš na travi (in blatu…)

Objavil/a Tomica 12.10.2009 pod glasba

Ponedeljkovo jutro z novimi (in ne slabimi) Arctic Monkeys, ki mi jih predstavlja Griša, jaz pa končno za tipkovnico. Potem, ko sem pod svojim zadnjim blogom našel željo, da tudi kaj napišem o letošnjem Marihuana Maršu (MM), z manjšo zamudo sledi poročilo tiste druge polovice, ki sem jo uspel ujeti. Na popoldanski del mi namreč ni uspelo priti in v Tivoliju je bila že tema, ko je iz enega kotička tega megaparka donela glasba in se je repalo na mikrofonu…

Lokacija je bila tokrat še bolj odmaknjena iz središča mesta, ob tem pa je vreme učinkovalo regresivno na število obiskovalcev (sorodno je bilo v soboto menda po vsej Ljubljani, se je pridušala taksistka nekje v nedeljskem jutru,) tako da me je bolj kot ne presenetila gruča kakšnih tristotih ljudi, ki so ob mojem prihodu na prizorišče nekje po 19. uri viseli pod odrom ter pod šotorok, ki je bil postavljen v ozadju. Klemen Klemen je bil na odru v standardno močni formi, ravno mu je polno podporo nudil Satan, jaz pa sem v zaodrju na mizi s pijačo našel vrhunsko šalo:

Laško za Klemna Klemna :) s Klemnovim fotrom, ki sem mu moral pokazati štos, sva takoj začela fotkati, se pa tukaj opravičujem za slabo kakovost posnetkov, ker sem prvič snemal na mobilca. Po Klemnu je sledil Dalaj Eegol alias Ali En, ki je ponudil par komadov, narajcal publiko in čez kakih 15 minut oznanil, da pa mora zdaj v Kino Šiška, kjer ima koncert z bendom (na MM je repal na matrico) in da bo imel tam kmalu še en koncert in hvala in zviz v zaodrje, intervju, tudi Klemnu se je mudilo v Šiško (gostovati k Aliju na oder) in zaodrje se je spraznilo, pa tudi pred odrom je bil opazen osip ljudi. Evo, kratka pokušina Ali Ena:

YouTube slika preogleda

Naslednji so plamenico (ali bolje  - baklo) ponesli In-sane, ki imajo za trio zelo poln in zanimiv zvok, tam nekje na sledi rock’n'roll sreča hard core v kratkih, udarno sekajočih rifih in komadih. Vmes je trajno utrujal soundsistem na drugi strani prizorišča – najprej med menjavami izvajalcev, pri In-sane že kar med njihovimi komadi. Kar morda niti ne bi bilo neposrečeno, če bi to počel kdo manj obremenjen z ego-tripom in spoštovanjem ostalih glasbenih kultur; ali pa vsaj kdo, čigar tosta (MC) ne bi imel poljskega naglasa na svoji kvazi-jamajščini. Tako so bili samo moteč element, ki je do izraza prišel med menjavami zasedb.

ŠKM Banda, ki so sledili pred mojo Carino, so bili ravno pravi tip benda za MM; funkoidno preigravanje vzorcev, ki bi jih gladko prenesli v repetitivno elektroniko, pa bi zneslo in bi bilo obče poslušljivo. Tendenca ni virtuoznost, ampak lagodno popotovanje po zvočni krajini, ki je sončna ter netežavna. Mellow. Sicer se mi je zdelo, da sem med njihovim nastopom slišal frazo iz Hendrixove Third stone from the sun, ki se je pozneje razvila v nekaj drugega;  ni pa nujno, da imam prav. Na tokratnem MM sem se namreč soočil z nečim, kar se mi ravno ne zgodi vsak dan. Pomešal sem protest in festival – ker je pač okolje spominjalo na festivalsko, še malce blata in luž je bilo ob plastičnih WC-jih in naenkrat sem začel iskati šank, ki ga nisem našel. Ker ga ni bilo! Rabil sem pojasnilo, ki mi ga je gladko dal organizator »Saj ni bilo nobeno leto šanka.« Ne spomnim se…

PS: Se pa spomnim, da sem pozneje v K4 dobil tudi festivalske papirčke:

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

2 odgovorov na “Marš na travi (in blatu…)”

  1. had - 12.10.2009 ob 16:07

    videa ni :(

    in men je zal, da nisem rajsi v blatu ostal, kot da sem se spravil v urbano kulturo in pizdil :)

  2. Tomica - 12.10.2009 ob 16:23
    Tomica

    hm, meni dela (nič jasno)?

    simpatično je bilo, nekako boljši občutek je na mokri zemlji kot mokrem betonu…

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !