GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Več elektronike!

Objavil/a Tomica 29.01.2010 pod glasba, mediji, radio

Tri dni je od prejšnjega bloga, ko sem pričel za tipkovnico sanjariti o novem nacionalnem, vseobsežnem radiu, ki bi zadovoljeval malce drugačne glasbene potrebe od sedaj obstoječih v slovenskem radijskem prostoru. Kmalu jeosnovna ideja, spisana v blogu o Radiu 4 pričela postajati meso. Najprej v mojem, plemenskem krogu, kjer so popolnoma razumeli mojo tendenco. Nato pa tudi v spletnih skupnostih… digitalnih omrežjih… tam, kjer dandanes spremljamo mentalni in ostali promet naših znancev ter prijateljev.

Sicer se je ime Facebook skupina Hočemo Radio Slovenija 4 – z elektronsko glasbo! kmalu preimenovala v Hočemo Radio Slovenija 4 – z elektronsko in urbano glasbo! Korekcija oziroma dodatek urbanosti je bila nujna že zaradi tega, ker sem se sam preozko izrazil pri pojmovanju tega, kar bi premogel en radijski nacionalni program. To sem pozneje dognal med debato v komentarjih, pa tudi sicer sam precej poslušam več kot zgolj elektroniko. In urbana kultura, katere sestavni del je danes elektronika, navkljub dvema študentskima radijskima postajama v največjih mestih ne dosegata nacionalne pokritosti.

Štos nacionalnega radia je prav v slednjem – namreč pokritosti oziroma dosegljivosti. Če že ne stoodstotni, pa vsaj pretežni. S širjenjem kulture, ki ni več zgolj ‘alter’, ‘underground’ in podobno etiketirana, ampak že desetletja živi in se rehabilitira z bazenom mladih sil in novih umov, ki prihajajo v Ljubljano (in Maribor) ter poganjajo umetniške kolektive in prostore. Po vsem tem času bi bilo zvočno smiselno umestiti  glasbo, ki bo z lahkoto dosegla zakonsko predpisanih 40 % predvajane slovenske glasbe na radijskem mediju. Glasbe, ki bi jo bilo smiselno približati mlajšim rodovom poslušalstva, ki konzumira tovrstno glasbo.

Seveda so se pojavili pomiselki, da bi postaja lahko bila komercialna. Sam bi zadevi raje postavil trdne temelje in v inštitucijsko obliko za resno, srednjeročno prijemanje v okolju. Morda bi projekt celo dvignil odstotek poslušanosti nacionalnega radia, ki že dobro desetletje izgublja tekmo s komercialnimi radii in razen Vala 202 ne predstavlja resne konkurence pri uspešnem širjenju raznih vzorcev komercialnih postaj, njihovih vsebin in njihove glasbe.

»Čeprav je ideja dokaj potencialna, dvomim, da ti bo uspelo prepričati nadzorni svet, ki ga sestavljajo pretežno konzervativne politične opcije. najprej zamenjite nadzorni svet in v sredico postavite kulturnika!«, pravi Staša na Facebook skupini. In to je že neka druga zgodba – a vendar ni nepomembna opazka, ki gre na roko bolj liberalnim in potencialno urbanim trendom, ki jih se sedanje vodstvo pred leti skorajda izgnalo iz nacionalnega medija, zdaj pa se znova uspe pojaviti tu in tam.. in slišati, kot sem zadnjič pisal.

Med vsemi odzivi pa me je razveselil informativno zanimiv odziv Mateje Klarič iz Nove elektronike (na sporedu prav nocoj): »No, pa sem bom pridružila še sama. Za začetek z odgovorom na vprašanje kdaj smo na Valu 202 nazadnje lahko poslušali DJ set – decembra 2009 v Klubu klubov. No, samo toliko, da dam vedeti, da se trudimo in zadnje čase tudi vse resenje pogovarjamo o tem, da je treba elektroniki (in s tem seveda tudi DJ setom) na nacionalnem radiju posvetiti več prostora. Sama se za to trudim že odkar sem tukaj in to je zdaj že kar nekaj let. Pri tem seveda prihaja do omejitev že zaradi poslanstva nacionalnega radija, ki obsega marsikaj, od športa do politike in vsega kar je vmes. Nacionalni radio naj bi torej poskrbel za vse in lahko si mislite, da to no ravno lahka naloga. Vedeti je treba tudi, da imamo tudi poslušalce, ki jim elektronika ni tako zelo pri srcu kot je nam, ali pa je še celo prav odločno ne marajo. Saj zato pa se “mainstreamu” reče “mainstream”, a ne? V redne glasbene opreme tako vključujemo tudi elektroniko, vendar v manjšem obsegu in s skladbami, ki ne sekajo preveč ven, za ljubitelje pa tako, kot je ugotovil Marko Crnkovič, poskrbimo v specializiranih oddajah. Kljub temu se strinjam(o), da je elektronike premalo in tudi zato se že nekaj časa pogovarjamo o tem, da bi ji posvetili (za začetek) vsaj kakšen nočni, po možnosti pa tudi cel večerni tedenski termin. Se vam zdi ta pobuda za začetek dobrodošel korak v pravo smer?«

Super je tale korak, ko se bo zgodil. Ker bo širil glasbo, za katero v resnici želim, da se širi. Več terminov pomeni več raznozvenečih izvajalcev. Že s količinskega nabora kakovostnih izvajalcev bi bilo to nujno potrebno. Medtem, ko čakamo na širitev, pa se lahko ukvarjamo z zbiranjem idej o Radiu 4… Kot najstnik sem sodeloval pri splavitvi Mariborskega radia Študent, ki se je zgodila pred dvajsetimi leti – no, osmega februarja je okrogla obletnica. Na trenutke me prešine, da so takratni iniciatorji potrebovali kar nekaj let, mislim da najmanj šest let. Zgodba sicer ne bo analogna, ker gre za podobno, ne pa isto zadevo; ampak bo pa trajalo dlje, kot smo v digitalni dobi vajeni…

Nov začasni logo, hvala Griši!

  • Share/Bookmark
 

Komentarji

19 odgovorov na “Več elektronike!”

  1. David Santos - 29.01.2010 ob 17:47

    Really great work! Have a nice weekend.

  2. Dinozaver - 29.01.2010 ob 20:10

    če lahko tule malo obširneje komentiram…

    najprej bom ignoriral te trendovske “urbane” značke, ker mi v resnici nič ne povedo o tem, kakšna naj bi bila glasba 4. programa. oba primera, ki si mi ju navedel v tvitu, samo kažeta, kako neuporaben je ta izraz. kar se “urbanosti” tiče, mislim, da jo po defaultu pokriva pretežni del slovenskih radijskih postaj, vključno z 2. nacionalnim programom. po tej plati torej ne vidim razloga za še en kanal.

    drugače pa je seveda z elektroniko, ali še precizneje, z dj-seti. to je drug štos povsem. ne bom drezal z vprašanji, koliko odjemalcev ima ta žanr pri nas, ali koliko je relevanten.

    trdim, da bi se na nacionalnem radiu spodobilo imeti program, ki bi bil orientiran predvsem glasbeno, celo trendovsko glasbeno, ki ne bi bil nasmeten z duhovičenjem, vremenom, oglašanjem poslušalcev in megalomanskimi oglasnimi bloki. predvsem pa bi bil spodobno moderiran, kar je pogoj, da glasba spet dobi neko težo/vrednost in izgubi privzeto funkcijo poljubno anonimne zvočne kulise. tak četrti program bi bil smiseln, da ne rečem potreben.

  3. Mojca - 30.01.2010 ob 12:52

    Listen to Radio Študent

  4. ArnulfSulfus - 31.01.2010 ob 17:27

    Še ena akcija klana ali podklana ostarelih Metelkova stormtrooperjev (Tomc, Vidmar, Bulić,…), ki medijski prostor prepojen s floskulami, trivializacijo in površnjostjo poskušajo ozdraviti z, pozor, istimi metodami in malenkost drugačno vsebino.

    -razširiti urbano glasbo po vsej Sloveniji (kontradikcija anyone?)

    -približati tovrstno glasbo mladim (bwahahahaha, leta 2010 plasirati zanimive in aktualne vsebine preko radijske postaje je podobno kovaču, ki te dni išče konja za podkovanje)

    -napaka RŠa in MARŠa sta omejenost na največji slovenski mesti (ne, to je očiten znak da urbanosti v Sloveniji ni, saj edina prenosnika tovrstnih vsebin na najbolj rodovitnem območju potencialnih poslušalcev milorečeno CRKUJETA PO OBROKIH in se utapljata v lastnem egu. podobno kot prej opisani jurišniki. zakaj? ker urbanost, modernost, wahtever si pod tem predstavlaate ni izvozni produkta ali pa nalepka, ki jo po želji nekam nalepiš. urbanost je proces in stanje družbe. in potrebno bo premislit še kaj več kot to kdo dirigira uredniško politiko in kdo jo izvršuje. potrebno bo premislit zakaj lahko tovrstne politike (in general) v Sloveniji sploh lahko uspevajo)

  5. Tomica - 1.02.2010 ob 08:04
    Tomica

    Dino – Praviš, da je izraz ‘urban’ neuporaben. Sam si ga skušal dojeti kot geografski termin, če gledam tvoje tvite “Pač glasba, ki se obilno posluša v mestih.”, “Potem smemo zraven prišteti še turbofolk?” ter “Aha. In to predvsem geografsko, ali še kako drugače?” Morda je zate moteča širina glasbenega nabora, ki jo zajema urbana glasba v 2010? Bi ena definicija bolj pomagala? Po moje ne, ker zadeve niso nujno etiketirane in se z vsemi možnimi oznakami ne moreš izogniti samemu dejstvu, da program je poslušljiv ali ne (kot pišeš v zadnjem odstavku).

    Mojca – Da, vendar… vsi ne živijo v Ljubljani ali Mariboru. Slovenija je malo širši pojem, ki ga (MA)RŠ ne doseže po etru. Ob tem pa obstajajo tendence, da imajo študentske postaje večjo širino, kar se razpozna iz glasbenih oprem in (govornih) programskih vsebin. Nekoč sem se strinjal z opisom tovrstne študentske postaje kot valilnice novih kadrov, ne pa inštitucije per se in za sodelavce same…

    ArnulfSulfus – Mislim, da so nazadnje v isti koš metali Buliča, Vidmarja in Tomca organi reda in morale izpred treh desetletij. Če bi malo spremljal delovanje vsaj dveh izmed treh navedenih, bi ugotovil, da ne stojijo na istih stališčih, glasbi in da so drugačen establishment.
    In, ja – radisjki program se mi še vedno zdi primerna izbira za posredovanje glasbe. Tudi če je leto 2010. Napredek ni enako hiter za vse ljudi po vsej državi.
    “Crkovanje po obrokih” traja 20 oziroma 40 let, pa še vedno obstaja ter regrutira nove sodelavce in poslušalce. Kontradikcja, anyone?

  6. Mateja Klarič - 1.02.2010 ob 10:48

    Mislim, da ste se mogoče malo preveč zaciklali na eni besedi, medtem, ko je Tomica hotel povedati samo to, da glasbeni program, ki si ga števlni želijo ne bi bil usmerjen samo na elektroniko ampak tudi na širše, sorodne glasbene zvsti. Sicer pa se da, če je človek v negotovosti glede pomena določene besede, vedno pogledati v slovar, pri čemer pridemo do naslednjega zaključka:

    Urbana glasba je že nekaj desetletij prisoten termin. Ta danes označuje glasbo, ki pogosto bazira ne elektronskih elementih. Tako kot življenje na ulici, se tudi urbana glasba neprestano spreminja in vedno znova prilagaja spremembam – tako v produkciji, kot tudi v glasbenem okusu poslušalcev. Tako danes termin urbana glasba zajema številne glasbene zvrsti (naštete spodaj), med katere nekateri vključujejo celo rock – pri tem pa imajo skoraj zagotovo v mislih indie izvedbe te zvrsti, katerih pomemben segment je tudi kombinacija z elektroniko.

    Še viri:

    urban music

    “musical genre of the 1980s and ’90s defined by recordings by rhythm-and-blues or soul artists with broad crossover appeal. Urban contemporary began as an American radio format designed to appeal to advertisers who felt that “black radio” would not reach a wide enough audience.”

    Vir: http://dictionary.reference.com/browse/urban%20music

    Gre torej za podobno tendenco, kot jo je izrazil Tomica – ker morda elektonika sama po sebi zaradi specifike ne zdržala celotnega programa 24 ur na dan vsak dan, bi ji lahko dodali še kaj drugega, na primer r’n'b ali pa soul.

    Nadalje:

    “In terms of music, urban music and urban radio are synonymous with the terms rap or hip hop, because that type of music typically originates in urban areas. (In these contexts the term “black music” has sometimes been used, and urban serves as a race-neutral replacement.) Current examples of popular urban musicians are Missy Elliott, Ja Rule, 50 Cent, Nelly, and Ludacris.”

    Vir: http://www.knowledgerush.com/kr/encyclopedia/Urban_music/

    In končno še tale, ki mislim, da v celoti zaobjame tisto, na kar je Tomica namigoval:

    “This main definition covers a broad range of music…. a VERY BROAD range of music. Of course, these genres can be broken down into multiple sub-genres, but the essence is the same. The Soul of the Streets, is what I like to call it.

    STREET MUSIC, has a very long history and quite an impressive selection of popular genres which have infiltrate our mass culture for many years. The most infamous of them all is of course Hip Hop. Hip Hop however, is not the only one. Just the most recent genre of Urban Music affecting people all over the world. Here, in no particular order, is our listing of URBAN MUSIC….

    - JAZZ

    - FUNK

    - SOUL / R&B

    - BLUES

    - HIP HOP

    - REGGAE, DUB, ROOTS

    - ELECTRONIC MUSIC / ELECTRONICA

    - ROCK-n-ROLL (I’ll explain why I added this one)

    Now, these are the MAIN GENRES, and within each one of these there exists MULTIPLE sub-genres – the Electronica world has probably the most sub-genres around, with MORE popping up all over the place. I’ll cover as many sub-genres as I can, but for now, we are going to focus on the main categories.”

    Vir: http://www.terminalbeats.com/Store/pages.html?CDpath=1

  7. Mateja Klarič - 1.02.2010 ob 11:02

    P.S.

    Med našimi izvajalci bi se pod urbano glasbo na primer uvrstili Murat&Jose, Ali En, Maya, Gušti, Jadranka Juras… pa še kdo.

  8. Dinozaver - 2.02.2010 ob 13:46

    Tomica in Mateja, se vama ne zdi, da tak, razširjen nabor ‘urbanih’ žanrov pokriva večina radijskih postaj v Sloveniji, vključno z 2. programom RAS? Čedalje manj mi je jasno, v čem bi se 4. program razlikoval od naštetih. Ampak OK, go for it, nočem nikomur kvariti veselja.

  9. Tomica - 2.02.2010 ob 14:48
    Tomica

    Dino, še enkrat. Urbana glasba po žanrih zajema R’n'B, gospel, hip hop, (neo) soul, (nu) funk, jazz in dance. Potem dodaš garage, grime, hip-hop, drum n bass, breakbeat. Pa reggae, dub, roots, ragga, dancehall in dubstep. Ter rock’n roll in elektroniko, ki sta precej širša od gornjih nekaj opisanih žanrov, s katerimi sobivala. Tega večina postaj ne pokriva.

  10. Urbani Janez - 2.02.2010 ob 15:16

    Ha ha ha, urbani radio, od undergrounda do rnbja, rapa, guštija in murata jožeta. Kaj pa zlatko dobrič in brendi?

  11. Tomica - 2.02.2010 ob 15:39
    Tomica

    A slednja dva nikjer ne vrtijo? Moja ušesa jih ujamejo na medijih, ki imajo programsko usmeritev zgrajeno na njima sorodni glasbi.

  12. Urbani Jože - 2.02.2010 ob 16:29

    Moja ušesa ju ne ujamejo, zato poleg Dobriča in Brendija zahtevam tudi Ansambel Roka Žlindre in Frajtoner´ca mix na tem mediju, če bo že vrtel R’n’B, gospel, hip hop, dance, rock’n'roll in podobne zelo prefinjeno urbane zadeve.

  13. Tomica - 2.02.2010 ob 16:39
    Tomica

    Jože, intimno sem prepričan, da je radijski medij, na katerega naslavljaš željo, obstoječi R1 in ne R4. Tam imajo tisto glasbeno uredništvo, ob katerem ti očitno zaigra srce.

  14. Urbani Jože - 2.02.2010 ob 16:57

    Nimaš pojma!

    Zlatko dobrič je cenzuriran na RTV Slovenija:
    http://www.pozareport.si/?Id=mediji&View=novica&novicaID=8828

    Brendijeve pesmi so prepovedane ne samo na nacionalni televiziji, ampak tudi na Radiu Slovenija:
    http://209.85.135.132/search?q=cache:VJ_Eo-RkVKgJ:direkt.si/intervju/78145/%3Fapage%3D1+brendi+radio+slovenija&cd=3&hl=sl&ct=clnk&gl=si

    Zato zahtevam Dobriča in Brendija na R4! Poleg Guštija in Murata, seveda.

  15. Jože - 2.02.2010 ob 18:01

    Zlatko dobrič je cenzuriran na RTV Slovenija:
    http://www.pozareport.si/?Id=mediji&View=novica&novicaID=8828

    Brendijeve pesmi so prepovedane ne samo na nacionalni televiziji, ampak tudi na Radiu Slovenija:
    http://209.85.135.132/search?q=cache:VJ_Eo-RkVKgJ:direkt.si/intervju/78145/%3Fapage%3D1+brendi+radio+slovenija&cd=3&hl=sl&ct=clnk&gl=si

  16. Tomica - 3.02.2010 ob 11:55
    Tomica

    Dobro si ugotovil – nimam pojma o Brendiju iz Zlatku Dobriču. Ju bo kateri drug urbani borec pokril, kot ti…

    Brendijeva prva izjava v intervjuju je sicer, da ni več cenzuriran. Sicer pa se mi je Bulič par mesecev pred tem potožil, da so mu tudi Atomik Harmonik umaknili iz glasbene opreme… Ne glede na dejstvo, da je glasbena oprema avtorsko delo, v katerega se nadrejeni ne bi smel mešati s svojo izbiro, očitno prav na nacionalki to ne drži povsem. Enega razlogov za tako početje pa se v gornjem blogu dotakne Staša…

  17. pong - 3.02.2010 ob 17:15

    Oh ti bogi Bulič, potožil je, da so mu Atomik Harmonik umaknili iz glasbene opreme.

    Saj to je za zjokat!

  18. Mateja Klarič - 3.02.2010 ob 21:43

    No, ja, po svoje ni zabavno, po drugi strani pa niti najmanj. Sama bi raje videla, če bi šlo tole debatiranje v vsaj malo bolj konstruktivno smer, pa ne v tako tipično slovensko negativo, ki človeku na koncu izpije veselje do česarkoli, še življenja samega (morda od tod taka stopnja depresije in samomorilnosti). Pa pustimo to… Torej, eden glavnih ugovorov projektu R4 je, da ne bi zdržal 24 ur čiste elektronike, kljub številnim zvrstem s tega področja, drugi zelo, zelo tehten, mimo katerega nikakor ne moremo, pa je, da ne bi zdržal zato, ker je zakonska zahteva 40% glasbe domačih avtorjev in če to zahtevo omejimo samo na elektroniko, potem tudi sama postanem rahlo črnogleda. Če pa to kvoto vsaj v določenih urah poskusimo napolniti tudi s tistim iz domačega koša, ki se uvršča še v kakšno drugo urbano zvrst, ki ima tudi na svoj način povezavo z elektroniko, potem nenadoma lahko postanemo precej bolj optimistični. A ne? Vsekakor pa vsi razmišljamo v prvi vrsti o tem, da bi ponudili kaj, česar se drugje ne dobi.

  19. Mateja Klarič - 3.02.2010 ob 21:52

    No, pa še to, za tiste, ki mislite, da se DJ set slovenskega DJ-ja šteje za slovensko avtorsko glasbo – samo v primeru, da je sestavljen iz produkcije izključno slovenskih producentov, sicer pa ne. 40% 24 ur na dan pomeni 9,6 ur slovenskega elektronskega avtorstva čisto vsak dan, kar pomeni ca 115 komadov po 5 minut vsak dan, če bi se na programu predvajala samo glasba brez govora, pa nekaj malega manj, če bi se zraven še kaj govorilo. Si lahko mislite, da bi se pri slovenski produkciji, če bi jo omejili samo na striktno elektroniko hitro začeli ponavljati do neznosnosti…

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !