GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Festivalska pomlad

Objavil/a Tomica 4.03.2010 pod festival, koncerti, ustvarjanje

V bistvu še niti ni pomlad, pa se segreva okoli festivalskega dogajanja, ki se dogaja v območju pomladi. Zgod(b)e prvega festivala bi se najlažje strnile v pregovoru, ki ponekod na Balkanu velja za hudo kletev: »Dabogda imao pa nemao.« (Po domače – da bi izgubil to, kar si imel/imaš). Festival pomladi (FP) , ki ga organizira ljubljanska ekipa Code.EP, se je v tem tisočletju osem zaporednih let dogajal v prestolnici in je postal že kar tradicionalna prireditev urbane mladine in urbane glasbene srenje. Letos ga ne bo, ker niso prejeli denarja mestne občine. Za več info: na Siolu je že bilo objavljen kratek članek o dogajanju okoli FP.

Osebno mi je njihova trditev »Ljubljanska občina želi ukinitev Festivala pomladi!« kar malo zgrešena, vendarle pa ne gre spregledati kronologije: na prvotnem, januarskem razpisu so prejeli 94 točk, v novem predlogu pa je ista komisija zapisala, da se FP uvrsti na rezervno listo. Kot pravico Codeovci na njihovi Facebook strani za FP » (…)kljub aktivnostim je naše delovanje in program letos ogroženo do stopnje, ko ga bomo verjetno primorani ukiniti.« in še »Vendar menimo, da Festivala pomladi, ki je postal nujna spomladanski dogodek za večino mladih NE DAMO!«

Verjetno gre za precej (ali predvsem) čustven odziv, zato ignoriram kar nekaj nedoslednosti v besednem izražanju. Bi pa vseeno šel po vrsti: v zadnjih treh in pol letih, odkar je župan Janković, se za glasbo niso dogajale zgolj slabe reči, čeprav je bilo na kulturnem področju kar nekaj odločitev, ki so burile duhove. Dokončal je projekt CUK Kino Šiška, v njegovem mandatu se je končno nehalo šušljati o rušenju Metelkove in tudi K4 je preživel brez stresa, ki ga pomnim(o) iz mandata prejšnje županje. Takrat so bile debate o ogroženosti alter-urbane scene precej bolj tehtne in utemeljene; takrat se je zaprl niz klubov, kot Hound dog, Sub Sub in Bellevue (če se kdo slednjega še sploh spomni…) In takrat je bila AKC Metelkova bistveno bolj ogrožena kot v letu 2010 – ker so bili načrti z njo bolj konkretni. Sicer bi lahko MOL-u očitali pogost populizem z (novoletnimi) koncerti in dogodki na Prešercu – ampak populizem vendarle ne sodi v prepovedano kategorijo.

Pri vsej zadevi mi ni jasno edino, če je bil delež MOL-a tako velik, da brez njega izvedba absolutno ni mogoča. Ker mi je škoda, da se FP v osmih dosedanjih izdajah ni uspel tolikanj profilirati, da bi pridobil tudi sredstva iz drugih virov; gospodarstva, mladinskih/študentskih organizacij ter raznih mecenov, ki obratujejo tudi v 21. stoletju. Jasno mi je, da fantje niso profesionalni fundraiserji, ampak nenazadnje verjamem, da se da zadeve urediti na druge načine. Ali pa se naredi minimalističen festival (ne mislim minimal tehna, ampak skromnost) in se postavi koncept, oprt na lastne sile. V ekipi je nekaj dobrih DJ-jev, verjetno bi jim kdo drug, izven kolektiva, prišel vrteti tudi zastonj.

Sicer pa sami vedo bolje od mene, kaj se da speljati znotraj okvirov FP ter predvsem, koliko težavno je zagotoviti glasbo, koliko pa druge kulturnoumetniške vsebine. In če MOL ne bi dal dovoljenja za izvedbo prireditve, bi bilo obtoževanje o želji po ukinitvi festivala na mestu. (Potem še vedno ostane underground tipa Rog, ilegalni dogodek in še kaj bi se našlo). Res upam, da ne bodo vrgli puške v koruzo in da bodo šli v zadevo volontersko; da bodo naredili glasbeno-kulturniškii protest, ne pa spletnega. Že zaradi tradicije oziroma ohranjanja kontinuitete lastnega kulturnega izročila, ki ga širijo vsa ta leta.

Volonterski primer festivala, ki pride iz nič in naredi nekaj, postaja Twestival Ljubljana (ali krajše TwestivalLJ). Festival tviterašev, ki s(m)o se prvič dobili pred pol leta in postali del globalne družine tovrstnih Twitter Festivalov, ki potekajo po načelu »Tvitaj. Druži se. Podari.« Kjer sta pogoja, da so vsi v projektu 100 % prostovoljci in da gre 100 % zbranih sredstev za dobrodelen namen. Jesenski začetek je navrgel dogodek Pri Zelenem Zajcu in nekaj čez 1600 €, ki so bili zbrani za Zavetišče Horjul. Predvsem pa ekipo ljudi, od katerih večina še ni nikoli organizirala glasbenih dogodkov oziroma javnih prireditev, ampak je imela dobro voljo in prav takšne namene.
25. marca gremo – ob Zajcu – po 22h še v K4, kjer smo dobili prostor za širjenje tokratnega TwestivalLJ. Med DJ-ji so tisti z zlatim srcem Markoman, Mique, Utti, Dado ter Female’s’cream, v Zajcu pa bo predtem Pižama imel pripovedovalski večer. In program se še sestavlja (novice pa se redno objavljajo na twestivalskem blogu); ostali so bendi, ki bi jih bilo fino nekam uvrstiti, pa en kup idej, ki bi jih bilo dobro realizirati. Jesenski festival je imel oznako ‘lokalen’, pomladanski bo ‘globalen’ – v smislu prejemnika, ki dobi dobrodelna sredstva. Denar se zbira za Concern, ki deluje v Afriki in Aziji ter pomaga tistim, ki so bolj potrebni pomoči od vseh nas skupaj, vključno z vami, dragi bralci.

S Twestivalom seveda ne moremo na MOL in razpise, kar pa ne pomeni, da zadeva ne more rasti in se razvijati; je pa tak razvoj vendarle počasnejši in tudi vsebina ter namen sta povsem drugačna. Kot bo (najverjetneje) drugačna od obeh naštetih ljubljanska promo inačica Springfestivala, ki ga Gradčani že nekaj let uspešno širijo izven svojih meja z pre-partiji oziroma mini festivali naokrog. Podobna taktika, kot jo je pred leti uporabljal Exit – preden je odkril Anglijo in Hrvaško (oziroma slednji njih) ter svoje sile preusmeril tja. In še dobro, da smo zanimivi še za koga razen za lokalne ekipe, ki imamo take in drugačne tegobe. Pa res držim pesti za FP – ne verjamem namreč, da je dobro, da sosedu crkne krava…
  • Share/Bookmark
 

Komentarji

9 odgovorov na “Festivalska pomlad”

  1. chef - 4.03.2010 ob 11:23
    chef

    Hm, točno takšni odzivi zavirajo slovenske, večinoma res volunterske organizatorje raznih prireditev. Oni so, če prav razumem, osem let živeli skoraj izključno od MOL oziroma je bil obstoj festivala odvisen od občine. Če to pomeni, da v osmih letih tradicije niso bili sposobni festivala spraviti na raven finančne, no, ne ravno samozadostnosti, ampak vsaj na minimalne temelje smostojnega komercialnega financiranja, potem se ne čudim, da so tokrat izpadli.

    Od umetnikov je res težko pričakovat, da bodo obvladali finance, ampak ni vrag, da ne bi našli še kakšnega financmenedžerja, ki ne bi bil sposoben spuliti nekaj denarja temu in onemu podjetju. Razen če je v stilu krilatic “Ljubljanska občina želi ukinitev Festivala pomladi!” v igri tudi tista “mi pa nismo komercialni”.

    Jaz seveda želim, da festival uspe, ampak to se bo zgodilo samo, če se organizatorji spametujejo in uvidejo, da ni danes nič več zastonj, če je namen še tako dober.

  2. Jankov - 4.03.2010 ob 12:28

    Kva je to neki levi festival, Siol naj ga financira.

  3. špela - 4.03.2010 ob 12:57

    Sama sem tri leta (05-07) zelo aktivno sodelovala pri FP in lahko iz lastnih izkušenj zatrdim, da se je celotna ekipa v tistih letih močno trudila pridobivati sponzorje, a z izjemo Bank Austrie ni bilo mogoče prepričati prav nikogar. O “financmanagerjih” raje ne bi, ker so bežali, kolikor so jim noge dale v trenutku, ko smo jim razložili koncept festivala.
    Vse lepo in prav glede volonterstva, se strinjam, da se da marsikaj tudi tako narediti, ampak organizacija večdnevnega festivala na prostem je pač nekaj drugega od organizacije dogodkov v varnem zavetju kluba ali lokala z vso potrebno infrastrukturo. Najdite mi prosim varnostno službo, ki bo tri dni varovala lokacijo volontersko. Ali pa tiskarja, ki bo volontersko stiskal promocijsko gradivo. Poskusite na policiji prepričati nekoga, da vam “volontersko” (beri brezplačno) da varnostne ograje. Ista štorija s prenosnimi WCji. Ali pa prepričajte hotel, restavracijo, letalskega prevoznika, da zastonj da svoje storitve, da se lahko pripelje, nastani in nahrani gostujoče glasbenike in druge umetnike. Tu dobiš morda kakšen popust, to je pa tudi vse. Še vedno potrebuješ kar nekaj hard core casha, tudi če celotna organizacijska ekipa in vsi nastopajoči delajo volontersko.
    Poglejte si prosim spletne strani drugih organizatorjev festivalov in dogodkov, ki jih lahko označimo za “urbane” in ki imajo prav tako dolgoletno tradicijo, denimo Ane Desetnice ali Trnfesta, pa poiščite rubrike s sponzorji in vse bo jasno – MOL, razna ministrstva, Zavod za turizem, kupčki medijskih sponzorjev, nekaj sponzorjev v storitvah in materialu…velikih ali malih slovenskih podjetij, ki bi od sebe izstisnila kakšen euro kot tak, pa tako rekoč ni.

    Ne vem, ali ljubljanska občina res želi ukiniti FP, vem pa, da je zanjo in za njene prebivalce izostanek FP izguba. Zato se strinjam, da spletni prostest ni dovolj, in upam vsaj še na širši medijski protest, seveda pa bi bil zelo dobrodošel tudi glasbeno-kulturniški, pač z domačimi nastopajočimi, kajti tujcev brez denarja zagotovo ne bo.

  4. chef - 4.03.2010 ob 14:33
    chef

    To pa verjamem, da je težko, ja. AMPak vseeno je treba najtiu drugačen način kot MOL obtoževat, da želi festival ukinit.

  5. Tomica - 4.03.2010 ob 15:45
    Tomica

    “O “financmanagerjih” raje ne bi, ker so bežali, kolikor so jim noge dale v trenutku, ko smo jim razložili koncept festivala.” Jasno – ker bi bilo treba delati s polno paro in iztržek ni zagotovljen.
    Glede volonterstva je pa tako – ne glede na to, da se strinjam o hard kešu za predpisano infrastrukturo (ograje, redarji itd) sem mnenja, da se dajo zadeve vedno izpeljati. Ampak v dosti manjših okvirih, kot z več denarja; v takem primeru se pač bistveno spremeni koncept. Sicer pa sta lahko glavni omejitvi ali pa spodbujevalca domišljija in volja. In – ugibam – širši proaktivni protest bi nenazadnje lahko spremenil voljo MOL za 2011…

  6. smoger - 4.03.2010 ob 17:38

    Naj država ukine dopustniško ekspedicijo v Bruslju pa bo Ljubljana imela Festival pomladi, Festival poletja, Festival jeseni in Festival zime.

  7. Mirko - 7.03.2010 ob 15:43

    Ce bi mesto dalo na rezervno listo Trnfest in Ano Desetnico bi tudi ta dva festivala ugasnila. In tudi ta dva bi za to krivila mesto. Smo ze doziveli ob tem ko so jima sredstva samo malo zmanjsali.

  8. Simona Rebolj - 7.03.2010 ob 23:24
    Simona Rebolj

    “Glede volonterstva je pa tako – ne glede na to, da se strinjam o hard kešu za predpisano infrastrukturo (ograje, redarji itd) sem mnenja, da se dajo zadeve vedno izpeljati.”

    No, daj, povej, kako? Imaš kakšne izkušnje s temi stvarmi?

    “Sicer pa sta lahko glavni omejitvi ali pa spodbujevalca domišljija in volja.”

    To je floskularjenje. Domišljija vsekakor prav pride, pamet in sposobnost nasploh še najbolj, vendar so nekatere zadeve pač fakt. Da za takšno organizacijo potrebuješ (tudi po zakonu! … ne moreš si kar zmišljevat, da bi imel malo manj redarjev, manjšo ograjo itd.) denar!!! In ga moraš dobit, kar v Sloveniji sploh ni enostavno, ker so podjetja pri sponzoriranju izjemno škrta, pri pomoči kulturnim prireditvam nasploh. Tudi to je stvar neke kulture naroda. Škrti podjetniki na primer, ki ne spoštujejo kulturnih dogodkov in jim je mar za to vrsto ugleda. V tem je na primer razlika med pojmom aristokracije in kmetavzlarskih klobasarjev s preveč denarja. Jebi ga. To ni kulturen narod.

  9. Tomica - 8.03.2010 ob 08:15
    Tomica

    Draga Simonca, nekaj prakse pa imam po par sto eventih, ki sem jih soorganiziral. Od navadnih partijev v klubih do večjih zadev na odprtem, kot EXIT za Metelkovi ali Praprotni cvet. In po par sto eventih trdim: vedno se da.

    Morda nisi prebrala celotnega odziva, zato ti ga copy-pasteam: “glede na to, da se strinjam o hard kešu za predpisano infrastrukturo (ograje, redarji itd) sem mnenja, da se dajo zadeve vedno izpeljati.” Kje ti je zmanjkalo, da se zatekaš opisu floskularjenja?

    To o domišljiji in volji je morda lahko floskula komu, ki se ne vidi/najde v tem. Meni to ni formula, ampak glavni pogon za zadeve, ki se počnejo. Aristokracije pa ni v marketingu, da ti razblinim iluzije – to nima zveze s tem, ampak povsem drugimi stvarmi…

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !