GLASBAtorij

Blog o glasbi in njenih (ob)stranskih pojavih…

Noro srce (Crazy heart)

Objavil/a Tomica 9.03.2010 pod film, glasba

Oskarji. Tistega za najboljšo moško glavno vlogo je dobil Jeff Bridges za film Crazy heart in svoj karakter Bad Blakea. Country pevec pri 57. letih, ki doživlja novo dno svoje nekoč uspešne kariere vsak nov dan, ko se pripelje v novo ameriško vas in nastopa na lokalnem kegljišču za par deset ljudi, prespi in tako dela turnejo s polnim grlom in telesom alkohola. Ni nenavadno, da je zapit; osamljen, zlomljen, v ligi glasbenikov ki se težko prebija. Njegov genij je klonil pod težo življenja, ki ga Bridges upodablja na trenutke zelo podobno kot Dude v Velikem Lebowskem (The Big Lebowski), vendar  je tokrat melanholično sprevržen v – dobesedno – sod alkohola, ki se vali navzdol po hribu na zaetku konca svojega življenja. Kar je pogosta usoda glasbenikov, ki se klatijo po svetu in pred nastopi v urah čakanja – ki so daljše samo pri filmskih ali gledaliških igralcih – pogosto preganjajo (dolg)čas s pijačo. Bad Blake se sicer prevaža naokrog na povsem tipično ameriški način, kar pa mu ne znajša tempa, ki si ga je nabral v svojem življenju. V kratkih vmesnih segmentih, ki so totalen antipod Badovega duševnega stanja, pa zasveti s svojimi toplimi elementi, s katerimi ne štanca zgolj hollywoodske vizije zgodbe in težnje po nekakršnem happy endu, ampak koncizno zarola človeški obraz in dušo, ki ustvarja pesmi. Te so – tudi zvočno – čisti zaklad, ki ga je za potrebe filma nabral T Bone Burnett in kopica drugih avtorjev, komade pa so Jeff Bridges, Robert Duvall in Colin Farell peli tudi sami (ob nizu drugih pevcev). Film na koncu skozi Anonimne alkoholike ponudi izhod, ki ga Bad – po nizu izkušenj z bližnjimi, ki mu povedo, da najbolje živi sam – sprejme. Sicer je razlog, da se človek zamisli v življenju že golo dejstvo, da ti je najboljši prijatelj lokalni gostilničar, s katerim deli modrosti tudi na občasnih ribarjenjih, pa vendar… Film brez kančka preveč sladkobe, kvečjemu grenkoba zgodbe, ki je kot istoimenska knjiga izpod peresa Thomasa Cobba izšla leta 1987. Bridges si je tega oskarja za film, ki je bil najprej predviden za direct-to-video izdajo in si je svojo distribucijo v kinematografih priboril naknadno, priigral mojstrsko, s srcem polnim glasbe (tudi sicer je pevec!) in z briljantnim podoživljanjem širine človeškega življenja od pekla do sreče. Dude, you’re Bad!

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 

Komentarji

7 odgovorov na “Noro srce (Crazy heart)”

  1. Jean Tonic - 9.03.2010 ob 13:40

    Dobro zapisano!

  2. Jean Tonic - 9.03.2010 ob 13:42

    It’s funny how falling feels like flying, for a little while…

  3. nevenka - 9.03.2010 ob 14:11
    nevenka

    Bo treba videt in slišat.

  4. nevenka - 9.03.2010 ob 14:12
    nevenka

    In ja, lepo si predstavil film.

  5. geiger - 9.03.2010 ob 15:37

    Hmmmmm. I guess I’m turning into a country fan…..

  6. Tomica - 9.03.2010 ob 19:11
    Tomica

    Hvala, dober material za dobro zgodbo je…

  7. mique - 12.03.2010 ob 00:15

    failing gracefully

Komentirajte




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !